anthea paulinna blanc

Naslov sporočila: anthea paulinna blanc Sre Avg 03, 2011 6:45 pm

ANTHEA PAULINNA BLANC

TWENTY : SOPHMORE : ENGLISH LIT. AND CREATIVE WRITTING : MARSEILLE, FRANCE : BLAKE LIVELY

Bonjour, je m'appelle c'est Anthea Paulinna Blanc. In kot si že sam lahko seštel dva in dva, prihajam iz Francije. Ja moje korenine so se začele sicer razvijati nekje dalno na samem severu Evrope, toda z gotovostjo ti lahko zatrdim, da sem pristna francozinja. Saj veš tiste baretke, ki si smo jih morala vsa dekleta nostiti v osnovni šoli, pa so od petega razreda naprej vsakič pristle v kotu in naši lasje so nagajivo plapolali v zraku. In takrat smo si še vse želele nekoč postati princeske, najti svojega princa, ki nas bo prišel iskat na belem konju in nas rešil iz rok zoprnih učiteljic, ki so nas cele dneve posiljevale z pravilno izgovorjavo francoskega naglasa in tako naprej. Toda slej ko prej spoznaš, da so to le sanje in v tistem trenutku se vse razbline v prah, vse odplava nekam med oblake in nas pusti same z realnostjo nekje na zemlji. Kako žalostno je bilo sedaj to slišati, kot bi se trudila spisati kakšen težek ljubezenski roman s katerimi se cele popoldneve trudi moja mama. Z njo in očetom živim v idilični hišici v Marseillu. 'Na žalost' moram ob tem omeniti tudi mojega 'neznosnega' brata Lona, ki si kar ne da dopovedati, da ga v svojem življenju ne potrebujem, pa vredu. Ne no lažem, drugače sva res super kolega, med nama je nekaj takega, kar ima le malo bratov in sestrer. Mogoče je na naju vplivalo ravno to, da sva dvojčka, mogoče se imava zaradi tega toliko raje, kot bi se imela drugače. Ja najina starša, hm. No prav, če je potrebno iti tako daleč v preteklost, pa naj vam bo. Pisalo se je dobro leto 1981, ko sta se spoznala. Mama prihaja iz Norveške. Oče pa je Francoz, kar lahko sklepate po mojem priimku. Oba sta bila na poletnih počitnicah v Rusiji – kje zaboga sta našla to destinacijo tudi ne vem. Ampak očitno sta jo in ne zamerim jima, kajti, če je nebi, nebi bilo nikoli mene. Ja, ja in Lona. Torej naj nadaljujem. Mama, tipična severna lepotica, z lepim nasmeškom, s katerim je pokazala vrsto svojih lepih, belih zob, svetlimi lasmi, ki so ji v kodrih padali čez obraz in nebeško modrimi očmi, je zanala očarati mnogo katerega moškega – in lahko se pohvalim, da sem tudi sama dobila nekaj njenih genov. Kakorkoli, tudi moj oče ni veljal za izjemo, četudi ga je bilo po maminih besedah veliko težje osvojiti kot katerega drugi. Pa se je zato toliko bolj izplačalo. Etienne Blanc je bil vsaj toliko postaven kot Elena. Samo dobrih sedem let starejši in bolj izkušen. Pa moje mame to ni oviralo. Ko je oče s svojimi prijatelji pripotoval v Rusijo, da se naužije hladnega vala sredi poletja, da preiskusi kakšna so ruska dekleta in seveda ali je ruska vodka res tako dobra kot se govori, je sprva vrgla na njega svoje oči, mamina sestra, moja teta. Toda temnolasi francoz ji je že po prvih nekaj besedah jasno dal vedeti, da pri njim nima kaj iskati ter, da lahko pobere šila in kopita in se vrne nazaj v svoj babji klub. To je seveda Ivy zbilo moralo na dno, vrnila se je k mami in ostalimi prijateljicami in kuhala mulo še nekaj dni. No mama pa je bila pač mnenja, da noben oreh ni pretrd, da ga nebi mogla zbiti – pa še kako prekleto prav je imela. Ko je tistega večera prvič stopila v Etiennovo vidno območje ni dajala znaka, da jo kaj prida zanima. Pa jo je dejsanko podžigal, da se je kar topila, ko ga je pogledala. In še takrat, ko mi je pripovedovala to zgodbo se je topila od ljubezni, ki jo je očitno resnično čutila do mojega očeta. Okej nazaj k zgodbi – no tudi Etienne se je delala nezainteresiranega, pa čeprav je blodninka v njem vzbudila občutke, katerih si še sam ni znal pravilno razlagati. Kot bi čutil metuljčke vsakič, ko se mu je približala. Toda, ko jo je povabil na pijačo si je sam pri sebi zadal, da to nebo nič več kot samo avanutra za eno noč, kar je tudi prišel iskat v Rusijo. Pa se očitno sprva ni zmotil. Zjutraj je pobral svoje stvari še predno bi se Elena lahko zbudila in mu zastavljala sto in eno vprašanje. Pa je preživel naslednjih nekaj dni, vsak večer z drugo. Njegove misli pa so bržko ne ves čas begale k eni osebi – prikupni blondinki, katere imena se ni mogel spomniti. Kot bi bil zaljubljen, je oče rad dejal. In verjamem, da je resnično bil. Oba sta bila, čeprav sta priznala, da sprva nista verjela v to, niti po dobrih dveh letih skupnega življenje. Čez kak teden ju je usoda spet združila na znanem trgu v Moskvi. Poljub v snegu in ja, ni minilo pol leta, ko sta se že z roko v roki sprehajala po pariških uličicah. Mama jih je imela dobrih osemnajst, oče že petindvajset. Pa ju razlika v letih ni ovirala pri tem, da si nebi obljubila večne zvestobe. Čeprav naj bi bila hitra poroka samo posledica tega, da je Elena pričakovala svojega prvega otroka, nezakonskega pa ga ni želela roditi. Toda takrat še nista vedela, da pravzaprav pričakujeta dvojčka. Mala in nadobudna svetlolasa potomca zakoncev, no bodočih zakoncev Blanc. In tako je Elena van Linden kmalu postala gospa Elena Blanc. Na poroki so bili vsi, od mojih starih staršev po mamini in očetovi strani, do malo užaljene tete, ki si je nekoč tako strastno želela Etienna, pa do očetovega mlajšega brata Yanna, ki je prevzel vlogo priče. Poroka, kakršno sta si mlada dva lahko samo želela. In kmalu sta se preselila v skupno hišo v Marseillu, ki sta jo kupila z nekaj pomoči staršev. Uživala sta idilično družinsko življenje z prečudovitim plavolasim sinom z zelenimi očmi in iskrivim nasmehom ter z hčerko, podobno padlemu angelu z neba. Mama se je bila zaposlila kot urednica v tamkajšnem časopisu, oče pa je prevzel vlogo župana. Ja res sta bila na vrhuncu sreče. In potem sta imela vse, simpatičnega sina, ki je z vsakim letom postajal večji šarmer in prikupno svetlolaso hči, ki jima je bila v ponos. Pa smo tako živeli. Dobrih trinajst let popolnoma brez težav. Potem je Lon prišel v srednjo šolo, no saj sem jaz tudi pa vseeno, pa so se začele manjše težavice. Vedno manj se mu je ljubilo postoriti in vedno večkrat ga zvečer dolgo v noč ni bilo domov. Očetu je popolnoma požrl živce in malo je manjkalo, da ga dvakrat ali trikrat nebi postavil pred vrata. Na realnih tleh ga je držala samo mama, ki mu je vstrajno prigovrjala, da njun sin pač odrašča. In, ko se je kolikor toliko v tretjem letniku umiril, no takrat sem jaz okusila svoja najlepša leta v srednji šoli. Ni mi bilo težko hitro postati znana, kajti že moj bratec je poskrbel za to, da je priimek Blanc zvenel znano v ušesu. Ja nisva obiskovala iste šole, kajti v Franciji je velikokrat tako, da so dekliške in fantovske šole ločene med seboj. Pa vseeno. Gleden na to, da sva bila obadva vpisana v najbolj znani, so se najboljši profesorji tudi menjali med seboj po šolah. Tako so vsi poznali njega in vsi so poznali mene. Učitelji so me sicer odobravali veliko bolje kot mojega brata in zato mi je bilo šolanje še toliko bolj lahkotno. Vedno večkrat sem šla po bratovih stopinjah, da sem pozno prihajala domov, pa čeprav starši za to niso velikokrat izvedeli, glede na to, da je imela moja soba izvrsten izhod preko terase. In verjemite mi, nikoli ne bosta izvedela, pa čeprav me je Lon dostikrat izzsiljeval, da bo vse zblebetal, če mu ne dam tistega, česar si želi. Pa nikoli ni nič povedal, kakor tudi nikoli ni dobil tistega, kar si je želel, ker nikoli ni ničesar vedel. Toda kljub nekaj sestrsko-bratskih prepirov, ki sva jih imela, sva sklenila kar dobro zavezništvo, pravzaprav presenetljivo dobro, glede na začetek najinega skupnega življenja, ko naj bi se gledala kot pes in mačka. Pravzaprav lahko zagotovo rečem, da Lon velja za enega mojih najboljših prijateljev. Skupaj sva se prvič zakadila v naši kleti, kajti to je edini prostor v hiši, kjer nimamo proti požarnega alarma. Ja prijazni bratec mi je ponudil nekaj zvitkov trave in moram reči, da je bil tisti dan srečen kot še nobeden dotlej. Kdo bi vedel zakaj? Ja z nekaj sramu sicer pa vseeno, lahko priznam, da kdaj pa kdaj kakšen zvitek trave prav sede ob natrpanem urniku, ki nam ga narekuje življenje. Prav tako kot kakšna steklenica stare vodke, ki jo je brez težav staršem vzeti iz shrambe in kasneje zaigrati pridno hči, ki nič ne ve. Ja srednješolska leta so bila super. Čeprav je bilo nekaj večjih padcev tudi takrat. Predvsem, ko sem v tretjem letniku spoznala, da bi skoraj odšla v Španijo z fantom, ki sem ga spoznala na maturantksem izletu, za katerega se je izkazalo, da je pravzaprav eden najbolj iskanih preprodajalcev tam. Okej, očitno padam na barabe. Mogoče bi morala omeniti tudi nekaj posteljnih eksperimentov. Priznam že od nekdaj me je zanimalo kako vse skupaj izgleda z dekletom in lahko priznam, da sem tudi to že dala skozi. Ni kaj vse je treba enkrat poiskusiti. Pa bom brez sramu tudi rekla, da te dekle vsaj ne razočara, kakor to velikokrat doživiš pri moških. Ampak dobro dovolj govora o mojih posteljnih aktivnostih. V ljudezni pač nimam sreče, čeprav sem bila že nekajkrat zaljubljena. No temu ne moremo ravno reči zaljubljena pa dobro – edini, ki mi je ostal v lepem spominu je bil tisti francoz iz Lyona. Počitnice pri stricu in teti. Preveč sem že povedala. Zgodovina je zgodovina in nihče ne ve, kaj se je takrat zgodilo. Z izjemo mene in njega pa še to je preveč. Sploh pa se lahko pohvalim z čudovitim temnolascem, s katerim sva si že nekaj let precej blizu. Ja Bastian bi lahko bila tista moja 'boljša polovica'. Ampak ni treba, da veš vse o meni. Že sedaj veš popolnoma preveč in mislim, da bom kar lepo končala. Tukaj in sedaj. Merde, poglej uro, spat grem.

AROUND 5 : N/A : IT'S DG AND I'M IN LOVE :3

ANA

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: anthea paulinna blanc Čet Avg 04, 2011 3:31 pm

ANA, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.