adriana victoria palmino

Gost

ADRIANA VICTORIA PALMINO

20 years : sophmore : journalism : milan, italy : rachel bilson

''Verjamem v pravljice. Tako preprosto. Ko sem bila mlajša sem komajda čakala, da bom dopolnila osemnajst let in bila trdno prepričana, da se bo svet takrat zame povsem spremenil. Mislila sem, da bom imela resnega fanta, da bom imela za sabo kupe potovanj in nepozabnih izkušenj. Prav tako sem bila prepričana, da bom ponosna sama nase in na vse kar sem dosegla v tistih osemnajstih letih. Potem pa sem se zbudila na tisti dan zgolj z zabuhlimi očmi od jokanja, zmršeno pričesko in težkim občutkom v prsih, da je nekaj narobe. V tisti minuti sem vedela, da se svet ni spremenil in je vse po starem, le jaz sem za eno leto starejša in bodo od mene zdaj vsi pričakovali, da se pričnem obnašati odraslo. Vedela sem, da bom začela dobivati čudne poglede vsakič, ko bom sama stala v vrsti za kino in hotela kupiti vstopnico za kakšno Disneyevo risanko. Prav tako se bodo namrščili ob pogledu na vsebino moje torbice in na moj šop ključev, na katerem je točno 20 različnih obeskov. S težavo sem se takrat spravila iz postelje, stopila pred ogledalo in po deset minutah gledanja v svoje oči odločno prikimala. Bom pač dobivala namrščene poglede, bom pač tista mestna deklina, ki ni nikoli odrasla in ki se obnaša svojim letom neprimerno in skrajno neodgovorno. Ne mislite, da to počnem nalašč in hočem izstopati. Še vseeno pa sem ponosna, da mi je v vseh teh letih uspelo ostati pristna, biti tisto kar sem. Žal pa mi stvari hitro pridejo do živega in ponavadi so to malenkosti. Če sem sredi nekega dela in mi bo nekdo mimogrede spustil nepomembno opazko, češ tole bi lahko bilo malce bolje, se bom potem še cel dan sekirala zaradi tega. Prav tako bi lagala, če bi trdila, da mi mnenje drugih ljudi ne pomeni veliko; vsak si želi neke vrste odobravanja od sveta, da ni vse zaman in da je njegova prisotnost zaželjena. Torej, kdo je v resnici Adriana Palmino? Stara sem dvajset let, rojena v italijanskih Firenzah, od svojega osmega leta dalje pa živim v italijanski prestolnici mode, kamor sem se preselila z očetom po materini smrti. Naša družina je bila tipično italijanska, kolikor je to sploh mogoče – smo glasni in radi se smejimo. Radi jemo in radi plešemo. Radi poudarjamo tisto malo dejstvo, da smo ponosni veseli Italijani. Celo življenje sem bila obdana z moškimi, imam namreč štiri starejše brate, ki so me ves čas vztrajno obravnavali kot eno od njih in me poskušali naučiti, kako se brca žogo. Mama je umrla v prometni nesreči in žal se je ne spomnim prav dobro. Vem le, da mi je vsako jutro spletala lase v kito in da sva se skupaj sprehajali po živih Firenzah, hodili k njenim prijateljicam na obisk, kjer sem se lahko igrala z ostalimi otroci in se basala s torticami. Bratom v vseh teh letih ni uspelo, da bi me spremenili v dekle, ki rado igra nogomet in se pogovarja o avtomobilih. Namesto tega sem na ves glas prepevala Baby one more time in gledala španske nadaljevanke in zaradi njih začela verjeti v pravo ljubezen. Namesto, da bi pila pivo, sem prisegala na rdeče vino. Namesto, da bi hodila v fitnes, sem se ukvarjala z jogo. Namesto, da bi se oblačila v razvlečene trenirke, sem vedno poskrbela za brezhiben videz. In podobne malenkosti, ki so iz mene naredile to kar sem danes – tipična Italijanka, ki preveč govori, ima na obrazu prav vedno širok nasmešek in je polna optimizma. Žal pa moram dodati tudi, da sem precej neodločna in naivna. Večkrat se znajdem na brezupnem razpotju, ko mi ponudijo več možnosti in me zasujejo z opcijami, jaz pa ne vem za katero naj se odločim. In potem mi pade na pamet tista genialna ideja, da bom poslušala srce in intuicijo ter se tako prav vedno odločim za napačno pot, ki vedno pelje v prepad. Nehala sem šteti svoje napačne odločitve in nehala sem razmišljati o tem kam so me pripeljale. Od izgube nedolžnosti na zadnjih sedežih umazanega Fiata do mojih obiskov Nizozemske v preteklih letih. Tukaj namreč nisem prvič. Na Nizozemsko pridem vsako leto med poletnimi počitnicami in tu ostanem dva tedna. Tu sem nekoga spoznala, oziroma več ljudi, in se pri šestnajstih tudi nespametno zaljubila. O zadevi sploh nočem izgubljati besed, ker mi je prinesla zgolj dva lepa tedna in kasneje leto dni nočnega jokanja in nažiranja s sladoledom. Bilo je kar je bilo in preteklost je preteklost. Raje gledam naprej in morda prav zato vsako jutro najprej prižgem računalnik in se lotim branja horoskopov. Veste kaj je pisalo v tistem, ki sem ga prebrala v reviji na letalu iz Milana v Amsterdam? Današnji dan po nepozaben.''

6+ YEARS : JASON & DANIELLE: :3

PLAYED BY SANDRA

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: adriana victoria palmino Pet Avg 05, 2011 9:43 am

SANDRA, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.