KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava



 

Share | 
 

 avenue

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo

Gost
Gost


avenue _
ObjavljaNaslov sporočila: Re: avenue   avenue EmptyPet Avg 05, 2011 9:39 pm

    this is for amazing bianca and there are exactly 581 words in this post. by the way, inna is wearing this.

    ---

    Oblečena v kratko krilo in belo majico je hitela proti univerzi. Zamujala je. Zmenjena je bila ob štirih, zdaj pa je bila ura že pet minut čez. Pospešila je korak in še naprej hitela nekam v neznano. Ni poznala poti do kabineta enega izmed njenih bodočih profesorjev in zato ni imela pojma, zakaj so se pred njo naenkrat pojavila vrata z napisom Kabinet. Vstopila je v srednje velik prostor in si ob tem na obraz nadela enega izmed najlepših nasmehov. Je bilo mogoče, da se ji je vsaj enkrat nasmehnila sreča? Ko je na koncu le uredila vse formalnosti se je odpravila ven, na svež zrak. Bila je utrujena od dolgega leta, zato je sedla na klop ob poti blizu univerze in opazovala ljudi. Čeprav se to zdi totalno dolgočasno vam zagotavljam, da ni. Ljudje so tako različni in vsak hiti na svojo stran, zato imaš kar veliko dela z mislimi, če pogledaš vsakega posebej. Ljudem je seveda skrajno neprijetno, če kdo dobesedno gleda v njih, ampak Inne to ni zanimalo. Bila je zmenjena z Bianco, da ji ta vsaj malo razkaže okolico šole in veliko raje kot to bi v tistem trenutku sezula čevlje z peto veliko dvanajst centimetrov in se bosa odpravila kamorkoli kjer bi lahko zaspala. Verjetno bi v tem primeru že prvi dan svojega bivanja v Amsterdamu prišla na slab glas, zato je raje nadaljevala negibno sedenje na klopi in opazovanje ljudi. Večina jih je bila njenih let, nekateri so bili mlajši, starejših pa ni bilo veliko. Tako se ji je vsaj zdelo. Videla je, kako so se tu in tam kakšne radovedne oči obrnile tudi proti njej, a je to ni motilo. Nikoli ni bila deležna velike pozornosti in zato ji je bilo všeč, da je vsaj enkrat zanimala neznane ljudi. Ravno je mimo nje šla skupina fantov, po vsej verjetnosti študentov njenih let in ko jih je gledala je upala, da se bo tudi sama hitro vključila v družbo in si poiskala prijatelje. V to sicer ni dvomila, ampak tukaj je bil svet za njo popolnoma tuj in čeprav si ni priznala, jo je bilo čisto malo strah. Čeprav za to ni imela posebnega razloga.

    Šele ko je čakala že nekaj minut se je spomnila, da sploh ne ve, kako zgleda Bianca, dekle s katerim se je nameravala srečati. Kako jo bo potem prepoznala? Še ena nepomembna težava več. V bistvu to sploh ni bila težava, samo Inna je bila že tako zelo zaspana, da se ji je vsaka nepomembna malenkost zdela neznansko velika. Že je razmišljala, da bi se ulegla na klop in mogoče za minuto zaprla oči, ko je na svoji levi, okoli deset metrov vstran, zagledala dekle. Srednje velika postava, rjavi lasje in nekoga je iskala kar je pomenilo, da bi lahko bila Bianca. Vstala je in se odpravila proti njej. »Bianca?« je tiho, a vseeno s kančkom veselja v glasu, vprašala. Za trenutek je pomislila, da je stopila do napačne osebe, a ko ji je ta pritrdila, je te misli hitro odrinila iz svoje glave ter jo malce nelagodno pozdravila: »Torej… Živjo.« Ponavadi je bila ona tista, ki je vedno govorila, ampak tokrat ji je bilo v družbi popolne tujke neprijetno. Ni vedela ali bosta z dekletom, ki je stalo pred njo sovražnici ali prijateljici, ampak Bianca se je zdela zelo prijetna, zato se je odločila, da ne bo zapravila priložnosti. Inna je vedno znala izkoristiti pravo priložnost, zato predlagam, da niti ne podvomite, da ji tokrat to ne bi uspelo.




Nazadnje urejal/a inna leonova Tor Avg 23, 2011 9:32 am; skupaj popravljeno 6 krat
Nazaj na vrh Go down

Gost
Gost


avenue _
ObjavljaNaslov sporočila: avenue   avenue EmptyČet Avg 11, 2011 8:31 pm

    tagged: inna
    word count: 611
Da nekomu razkaže okolico. To je bila zanimiva naloga, ki si jo je zadala. Če je bila bolj precizna se je zmenila z v klepetalnici univerze. To dekle Inna s katero se je zmenila je bila sodeč po pogovoru na telefonu videti kar prijazna. Čeprav nekateri niso takšni, kot se zdijo je to ni motilo. Bila je zaupljivi človek. Tip človeka, ki ti je vse verjel in si ga hitro prelisičil. Včasih je mislila, da je preveč dobra in da bi morala biti bolj skrivnostna kot nekateri. Ampak če si pri njej zapravil njeno zaupanje si ga za nič na svetu ne boš mogel pridobiti nazaj. Vse si postavil na kocko in izgubil. Veliko misli ji je šinilo skozi glavo, ko se je odpravljala. Veselila se je tega sprehoda na katerem bo spoznala Inno. O dekletu ni vedela skoraj nič, a jo je po zvenu njenega imena označila za ruskinjo. V Rusiji sicer ni bila, ker je vedno bilo preveč mrzlo za odhod. Upala je, da ji bo dekle kaj povedalo o tej državi in ji potešila radovednost. Čim bolj se je približevala, tem bolj jo je skrbelo kako bo vedela kdo je Inna. Seveda bi jo spoznala po glasu ampak kaj če se ne najdeta. Potem bo njen tour of Amsterdam šel rakom žvižgat. Vedela je, da se to ne bo zgodilo, a je vedno dramatizirala. Sita je bila tega, da jo je vse skrbelo. Rada bi živela življenje brez skrbi in uživala v tem trenutku, ki nam je dan. Z nasmehom na obrazu se je približala rjavolaski, ki je gledala okoli in spraševala ljudi, ki se jim je z nasmehom opravičevala. Bianca je domnevala, da je to oseba, ki jo je iskala. Obstala je pri miru in čakala, da se približa. "Ja to sem jaz! Me veseli Inna!" je prikimala in se zadovoljno nasmehnila. Ni vedela zakaj jo je tako skrbelo, da dekleta ne bo našla. Mogoče je bila to samo njena razumnost, a ji je nekaj govorilo, da se bosta z Inno dobro razumeli. "Živjo! Torej prihajaš iz Rusije!? Slišala sem, da je tam zelo lepo. Povej mi kako si se znašla tukaj!" je zmedeno rekla in ji z kretnjo roke nakazala, da se odpravita. Vstala je in se počasi začela približevati začetku parka. Všeč so ji bila vsa ta drevesa, ki so jo obdajala in klopice na katerih so sedeli parčki. Nagnjena je bila k romantiki , čeprav je vedela, da svoje nikoli ne bo imela. Ni verjela v pravo ljubezen, ker je mislila, da jo je doživela, a ji je potem nekdo strl srce. "Amsterdam je čudovit kajne? Meni je predvsem všeč ponoči, ko je okrašen z vsemi lučmi. Takrat izgleda kot velika rojsnodnevna torta. Kar je lepo na neki način. Z človeškim očesom se nam vse zdi lepo!" je pripomnila z nasmehom na obrazu. Tako vesela je bila, da jo je vsaj nekdo poslušal. Pogledala je rjavolasko in začela kazati par stvari, ki jih je obiskovala ter pri tem govorila. "To je skoraj vse. Nisem obiskala veliko stvari. Saj veš predavanja in učenje. Ko smo že pri tej temi bi mi lahko povedala kaj študiraš?" radovedno jo je pogledala ter se nasmehnila. Lepo je bilo razkazovati čare tega mesta. Pri tem se je zelo zabavala in tudi sama je izvedela par novih stvari. Popestritev njenega vsakdana je bilo prav nekaj, kar je iskala. Nekaj kar bi ji spremenilo razpoloženje. Nasmehnila se je in sogovornico potrepljala po rami. "Meni je všeč v Amsterdamu! Preprosto smo tukaj kar smo." je živahno dejala in se prikupno nasmehnila. Z glavo se je obrnila proti klopici in predlagala, da se malo odpočijeta. Za njo je bil to začetek prelepega poznanstva.


Nazadnje urejal/a bianca costello Pet Avg 26, 2011 8:30 am; skupaj popravljeno 4 krat
Nazaj na vrh Go down
 

avenue

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: , defying gravity archive :: year two: amsterdam-
Pojdi na: