Vznemirjeno se je prestopala pred ogledalom ter česala svoje dolge črne kodre. Nase je povlekla svoje najljubše kavbojke. Zoya je bila od vedno največja ljubiteljica kavbojk in vseh izdelov jeansa. Čeprav pravijo da vsi italijani sledijo modnim tirnicam se Zoya na to ni ozirala. Oblekla je kar ji je bilo všeč in imela nek poseben punčkast slog. Seveda se je drugače oblekla za svoje nočne pohode, toda večinoma so bile to le kavbojke ali kakšna oblekca, ki ji je nardila lepe noge.
Zoya je bila vzgojena dobro in tako se je tudi sama naučila da se ne sme sekirati če je malce drugačna od drugih. Seveda ob pogledu nisi pomislil 'o še ena iz italije.' Niti malo ni spominjala na običajne deklice iz Rima. Imela je izredno svetlo polt in čudovite modre oči. Iz kje točno prihajajo njene korenine ni imela nikoli prave možnosti izvedeti. No, imela je naslov svoje mame, v Franciji. Toda po pravici povedano ni imela želje da bi odšla v Francijo, iskat svojo pravo mamo. Zanjo so bili njeni edini starši tisti, ki so jo posvojili. Ljubek italijanski parček. Pa četudi ima res nekaj francoskih korenin, kdo ve iz kje je njen oče je bila Zoya mnenja da ima lahko oblikovan tudi svoj lastni slog, ki ga izraža na več načinov - obleke, pisanje knjig, pesmi in seveda njen odnos do drugih.

S svojo prijateljico sta bili zmenjeni v območju kampa, pri klopcah. Zoya se je izredno veselila srečanja Bahe, toda še vedno je bila malce živčna. Nazadnje jo je videla lansko poletje ko je odletela na Češko k njej na obisk. Toda če začnemo na začetku. Zoya se je udeležila izleta iz Italije do Češke z še nekaterimi prostovoljci Rima, da bi pomagali nekaterim revnim družinam. Ko je sonce zahajalo pa si je Zoya rada vzela čas zase in tako spoznala tudi Baho - ljubko rjavolasko. Ko najdeš nekoga, ki ti je podoben pa ne po videzu, po značaju in mišljenju se težko upreš novo nastalemu prijateljstvu. Tako se je zgodilo tudi z Zoyo in njeno novo znanko. Tudi ko je bila Zoya že nekaj časa doma, v Rimu si je še vedno vzela čas in si prek raznih spletnih strani dopisovala z njo. Prijateljstvo je raslo, le kako ne bi če sta se skoraj v vsaki stvari strinjali in le dopolnjevali?
Prejšnjo poletje pa je Zoya tudi kupila letalsko karto ter šla k Bahi na obisk ter bila tam skoraj cel mesec. Skupaj sta raziskovali okolico, se imeli super ter ponoči pristale na kakšni žurki. In čeprav je to poletje bila Zoya zasedena z izletom v Barcelono in Argentino je začetek jeseni ugotovila da na izmenjavo prihaja tudi njena ljuba prijatelica. Lahko bi ji rekla celo najboljša prijateljica, saj ji je povedala vse kar ji je kdaj ležalo na duši, vedela je vse njene male skrivnosti. Njene pobege ter dvojno življenje. Pa ni je obtoževala, le zakaj bi jo. Pravi prijatelji si stojijo ob strani.
In zdaj je vsa navdušena stala pri klopcah ter čakala svojo prijateljico. Tako dolgo je že minilo odkar jo je zadnjič objela. In tam je stopala proti njej. Zoya je pogladila svojo majčko ter se široko nasmehnila. ''Baha!'' je zaklicala ter se ji približala ter jo močno stisnila k sebi. Ko jo je končno pustila da je zadihala se je iz nje vsul plaz besed. ''Kako si? Koliko časa te že nisem videla. Prav res ne moram verjeti da se tukaj srečava, da sva res obe v Amsterdamu in to za cel semester, mogoče še kaj več. In res, res, res sem te pogrešala !'' bila je izredno navdušena nad mislijo, da bosta skupaj hodili na kavo, skupaj nakupovali ter se skupaj smejali. Res da je imela ogromno prijateljic in prijateljev v Rimu. Toda le redko kdo ji je bil tako podoben, le z redkimi se je lahko tako odkrito pogovarjala. Lahko imaš ogromno prijateljev, toda le redki so tisti pravi in res najboljši.