kamila valěrie fiala

Gost

KAMILA VALĚRIE FIALA

21 years old : junior : modern literature and art : ostrava, czech republic : anna speckhart

običajno se ne pogovarjam z neznanci, ker jih ne maram. neznanci vidijo samo tisto, kar je na zunaj, nikoli ne vidijo bolj globokega pomena, ki ga lahko ima človek, razmišljanja, ki se ti vije po glavi, in običajno ti zaserjejo vse z njihovimi priliznjenimi besedami, ko mislijo da te poznajo zgolj zaradi tega ker si jim dal enkrat za fuk. kakorkoli, ime mi je kamila valěrie fiala, in prihajam iz češke. mojo zgodbo lahko najdete v vsakem časopisu, ki je izšel tri leta nazaj, a še vedno ne boste videli vse tisto kar je zapisano, kar stoji, za tistimi črkami ki so tiskane na papirju. vse popelje do enega in istega zaključka, pa vendar nihče ne ve zgodbe za mano, zgodbe za individumom kakršen sem, moje lastne filozofije in moje lastne vrednote. a vse neznance, kakršne ste vi, tako boli kurac, kajne? odraščala sem v ostravi, na češkem. veliko mesto, veliko možnosti, veliko pizdarij. bila sem priden otrok, v bistvu, vedno sem imela tiste luškane obleke in punčke, s katerimi sem se vedno igrala, med tem ko smo imeli obiske, na sebi pa ohranjala tisti prijazen obraz, kateri je dal blažen obraz nekega angela, ter je dajal vtis da nič ni narobe, pa čeprav je bilo. in sicer, oče moj je bil navaden idiot. delal je neke neznane posle, s katerimi smo bili posledično bogati, moja mama pa se je vedno obnašala kot da gre vsak dan v pisarno in ne išče neke mlade prostitutke ter narkomane na ulicah. mene je za vse skupaj bolel kurac, navsezadnje se z bratom nikoli nisva dosti ozirala na to kaj se dogaja za očetovimi posli, vse dokler pač naju je spustil ven in nama dal tisto svobodo, katera nama je bila samoumevna. tako sem kot mlada pač zašla v tisto družbo, kjer imajo tatuje in pirsinge, pila viski, kadila travo in se počutila kot da sem na vrhu sveta, kot da mi nihče nič ne more, in se nisem ozirala za absolutno nič. moje ocene so iz dneva v dan padale, in iz tiste majhne očarljive punčke je nastala ena sama zmeda, z rjavimi lasmi in modrimi očmi. bila sem sramota za družino, a bilo mi je vseeno. če nisem dobila denarja, sem pač ga vzela, če mi niso pustili ven, sem pač šla skozi okno, pa čeprav sem globoko v očeh videla da jim je vseeno. kaj pa potem, kaj dela majhna kamila sredi češke, ni važno, kaj se dogaja z njo in zakaj je takšna, samo da bova midva imela kontrolo nad njo. to sem vedno videla v očetovih očeh, in vedno sem tudi vedela da je bila to resnica. sramoval se me je, in komaj je čakal da mi bo lahko zasral vsako živečo sekundo mojega življenja, dokler nisem prišla do mojega osemnajstega leta ko je kar naenkrat prišel v mojo sobo, ter me zagrabil za roko. bila sem zadeta kot mamba, in se nisem zares zavedala kaj se dogaja okoli mene, kaj šele da bi zaznala kakršno koli nevarnost v tem da me vlači v svoj črn avto, ter se pri tem malce preveč neumno smeji zraven. kakorkoli, moja mama se je jokala kot nora, in ne glede na to da me je morda imela rada, si je enostavno zatiskala oči pred kruto resnico, dokler se ni moj brat pridružil cirkusu in spravil očeta na tla. do današnjega dneva pojma nimam kaj se je zares mislilo dogajati, policija ki je posledično prišla tisti dan mi tudi ni zares razložila kaj se je dogajalo tisti dan, in če sem odkrita niti nočem zvedeti resnice. dejstvo je, da oba moja starša zdaj sedita za rešetkami, in glede na to da sva z bratom polnoletna, so nama pač pustili celotno premoženje, ki nam je ostalo in katerega država ni zasegla – še vedno govorimo o velikih vsotah denarja. moji sorodniki, pa se še vedno sramujejo naju, morda zaradi tega ker so bili vedno na strani staršev, morda zaradi tega ker bi lahko bila izvrstna prostitutka, ne vem, a če se že moram ponavljati, me tudi malo rečeno boli kurac. morda se ti zdi, da govorim bedarije in da tako dramatičnega življenja pač ne moraš imeti, a verjemi mi da se določene stvari tudi zares dogajajo, samo da so zgodbe vedno prikrite nekje globoko v tebi. jaz pač povem kaj si mislim, kaj se mi je zgodilo, ker kljub temu da bi se morala sekirati in da bi morala se zavedati, da so te stvari res velik bav bav, mi je še vedno vseeno za dogodke ki so me krojili v osebo kakršno sem – brezsrčno in brez neke družine. edino brata zares obožujem, njemu zaupam in on je edini človek katerega imam zares rada, vse ostalo pa je strast ali pa enostavno dejstvo da mi bodo enkrat ti ljudje prišli prav.

3 years : n/a : it's good to be back :3

played by anemarie

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: kamila valěrie fiala Ned Jan 22, 2012 7:41 pm

ANEMARIE, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.