playground

Naslov sporočila: Re: playground Ned Sep 29, 2013 4:23 pm

jake,

tiho je zaklela, ko je v avtomobilu zašumel zvočnik; iz nekega neznanega razloga so nadrejeni menili, da je sama sposobna obvladati nekega zadrogiranega norca, ki naj bi strašil po mestnem igrišču. oh ne, ni bila pripravljena – v bistvu ni bila niti blizu pripravljene. morda je nosila tisto odurno uniformo, katero je krasila srebrna značka enaka očetovi in morda je imela ob sebi črn revolver, a to je še zdaleč ni naredilo pripravljene. s tisto pištolo bi verjetno lažje skuhala gurmansko večerjo, četudi je bila daleč daleč od dobre kuharice, kakor pa bila dobra policistka. med vožnjo je preklela čisto vsakega policista, katerega se je v tistem trenutku spomnila… da, tudi tistega z beverly hillsa in tistega, ki je poskrbel za srečen konec v filmu, kateri se je vrtel včeraj ponoči. z glavo je ves čas nejeverno odkimavala, mrmrala si je nekaj podobnega molitvi, da naj tega večera še ne umre. in šele ko je parkirala ob igrišču, ko jo je zadel prijeten večerni hlad, se je bila pripravljena spraviti k sebi. poravnala si je čepico, katera je skrivala valove njenih svetlih las, poravnala si je ovratnik temne srajce in izza pasu potegnila črn revolver; to je bilo to. počasi in koliko tiho se je v tistih ogromnih čevljih pač dalo se je približala praznemu igrišču… skorajda praznemu. šibka javna razsvetljava je medlo osvetljevala postavo na drugi strani; moški, okoli trideset let, urejen. in v tistem trenutku sploh ni bilo pomembno, da naj bi iskala šestdesetletnega klošarja, še preden bi lahko dvakrat pomislila, so jo noge odnesle naravnost do sredine igrišče. »stoj! stoj, ti neumna, pijana in zadrogirana stvar!« je z revolverjem namerila naravnost proti osebi, katere obraznih potez v temi ni razbrala. »prisežem, da te bom ustrelila, če me ne boš poslušal!« nemogoče je bilo njen glas razumeti kot pravo grožnjo; ne, ko pa je vendar bil veliko prenežen, da bi ti lahko resnično škodoval.

Naslov sporočila: Re: playground Ned Sep 29, 2013 8:01 pm

TAGGED: ARIZONA! smitten3

Tlesknil je z jezikom, nezadovoljno, ko se je zavedal, da ga je morda nekdo pravkar utegnil potegniti za nos. Ravno se je vračal iz kratkega večernega sprehoda, ki so bili pri njemu del skorajšne rutine, ko je zaslišal nek čuden zvok, ki je prihajal z igrišča, blizu katerega je vodila pot do njegovega doma. Ko se je ravno ustavil, da bi bolje prisluhnil, je mirno noč prekinil vreščeči krik, nakar sta z igrišča pritekli dve ženski, ki sta se na ves glas drli, naj nekdo pokliče policijo. Namrščil se je in brez pomisleka pospešil korak, da se je nenadoma znašel na sredini igrišča, v soju šibkih žarometov in… bilo ni nikogar.

»Prekleto,« je kletvica zapustila njegova usta, potem ko je že najmanj stotič s svojim natančnim pogledom preletel celotno travnato obomočje. O nikomer ni bilo sledu in ravno, ko se je odločil, da je bil po vsej verjetnosti le lažni alarm, neslana šala pijanih najstnic, ki bi se ustrašile še vsakega grma, ga je ustavil glas, ki ga je očitno nameraval aretirati. Očitno je policija že prišla – in vse kar je utegnil pomisliti, preden se je zasukal (ne da bi zares dvignil roke nad sabo, saj po tem res ni bilo potrebe), je bilo to, da je bilo za policijo zares ekpresno hitro. Šele potem, ko je že naredil polkrog v smeri glasu, se je zavedal povelja, ki to v resnici sploh ni bilo, ter planil v krohot. Vse skupaj je postalo še bolj komično, ko je v policistki, ki je zdaj z revolverjem merila naravnost vanj, prepoznal dobro, staro Arizono.

»Ti..?« mu je celo uspelo izdaviti, medtem ko se je dobesedno zvijal od smeha in se gabil za trebuh, medtem ko si je poskušal izboriti sapo. »Ustrelila? Zakaj? Ker sem pohodil zares super oskrbovano zelenico?« Spet se je zasmejal, tokrat zares kratko, potem pa zmajal z glavo, kot da ne bi mogel verjeti, da se mu je kaj takega zgodilo. »Zakaj si tukaj, Ari? jo je poklical po vzdevku, ki ji ga je nadel že davno tega in približal se ji je s počasnimi, skorajda lenobnimi koraki. »In čemu vsa ta oprava?« S pogledom je še enkrat zavrtal v najtemnejše kotičke igrišča, a znova prišel do enakega zaključka kot pred trenutkom, preden ga je zmotila s to, nadvse zabavno, aretacijo. »Nikogar ni tukaj,« bi moral biti njegov glas občutno resnejši, ko ji je to sporočil, a namesto tega se je zgolj muzal. »Sem že preveril.« Morda se je to slišalo malce domišljavo, a tudi prav.

416 words |

Naslov sporočila: Re: playground Ned Sep 29, 2013 9:36 pm

jake,

z nogami se je trdno zasidrala v asfalt, z dlanjo se je močno oprijemala revolverja in smrtno resno je bila odločena, da danes ne bo umrla. o ne, edini, ki bo umrl, je tisti stari pijanec. da, bila je trdno odločena, da ji bo tokrat uspelo. in morda bi tudi ji, če se ne bi v šibki svetlobi zarisal tisti obraz. tiho je zaklela, ko je sedaj zrla v temne znane oči. prekleto znane. res ga ni pričakovala tam, čeprav bi ga verjetno morala; navsezadnje je stal pred njo jake freeman, katerega srednje ime je bilo težava. »ja, jaz,« je skušala preglasiti njegov krohot. skorajda užaljeno je pustila desnici, v kateri je počival revolver, da pade ob telo. »bom imela to čast, da izvem, kaj je tu tako smešnega?« naveličano je prestopila na mestu, z dlanjo pa nerodno zamahnila tako, da je imela zgolj srečo, ko se revolver ni sprožil. no, pa saj ne, da bi se pritoževala, če bi zadela temnolasca, ki je praktično umiral od smeha; morda bi potem utihnil. »ne,« je naveličano zavila z očmi. »ustrelila te bom zato, ker naj bi strašil po igrišču. kaj je, jake… ti je kakšna končno rekla ne, pa tega nisi znal sprejeti?« posmehljivo se je sedaj ona zarežala. lepa je bila misel, da je nekdo zavrnila freemana… navsezadnje sama tega nikoli ni bila sposobna storiti. »ali ni očitno? danes sem se odločila testirati letošnji kostum za noč čarovnic… in sedaj strašim otroke po parku. ti je všeč?« je z dlanmi zamahnila po zraku ter za kratko sekundo igrivo pozirala. »dobro veš, da bom za noč čarovnic izbrala kaj… boljšega. policistka sem, jake. policistka,« je kar sama poklonila tako očiten odgovor. v tistem trenutku je celo sama pozabila, kako neverjetna je misel, da je postala roka pravice. »seveda, da ni nobenega tukaj. samo midva sva. midva. jaz in ti. ti in jaz. ti,« je še posebno poudarila slednjo besedo. je res mislil, da je tako neumna? da ga bo spustila samo zato, ker se poznata? morda pred njo res ni stal zapit šestdesetletnik, katerega naj bi lovila… pa saj jake freeman niti ni bil tako daleč od opisa – le leta so zgrešili. sedaj je še sama stopila korak bliže; toliko, da je zrla naravnost v njegove oči, ko je s pištolo potrkala po njegovih prsih. »z mano greš, jake.«

Naslov sporočila: Re: playground Tor Okt 01, 2013 5:43 pm

tag; kenzi ^^

občasno sta se slišala. občasno jo je poklical, zgolj toliko da je vedela, da je nekje naokrog. vsaj ena oseba je morala vedeti, kje se nahaja, v primeru, da bi se kaj skalilo in šlo narobe. ironično, da je glavna zaupnica postala oseba, ki ga je nekoč skušala za vsako ceno spraviti za rešetke. nikoli si ne bi mislil, da bo prav kenzi washington tista, v roke katere bo pripravljen položiti svoje življenje. že to, da nikomur ni izdala njegove lokacije, je povedalo ogromno. bila je vredna njegovega zaupanja. zato je bilo edino logično, da jo je nekaj dni nazaj poklical ob pristanku na filadelfijskem glavnem letališču. se dogovoril za srečanje. vendarle ga je presenetilo, ko je brez oklevanja pristala. najprej naj bi se dobila kasneje zvečer v restavraciji v centru mesta, a poklicala ga je zjutraj in prosila, če srečanje prestavita na popoldansko uro v parku. ni postavljal spraševal, samo pristal je na spremembo. zdaj je stal sredi zelenega parka, ob otroškem igrišču, in neprepričano pogledoval okrog njega. nikoli še ni bil v tem delu mesta. v parku. na otroškem igrišču. bil je skrajno nesiguren nad okolico, ker ni imel pojma, kaj naj tam počne. v peskovniku se je igralo nekaj otrok, na bližnji klopici pa so sedele njihove mame in jih budno spremljale. dlani je potisnil v žepe temnih hlač in v svoji poslovni opravi je pretirano izstopal v tem družinskem okolju. njega takšna usoda ne bo dočakala nikoli. in sčasoma se mu bo s tem uspelo tudi sprijazniti. obrnil se je naokrog, ko je za seboj zaslišal približajoče se korake, in tam našel kenzi. z majhno temnolaso deklico v naročju. za trenutek je presenečenje obarvalo njegov pogled, nato pa je na obraz hitro priklical rahel nasmešek in ji stopil naproti. na telefonu nikoli ni omenjala otroka. ''zdravo...'' je pričel in pogled spustil na deklico, ki je s širokimi očmi zrla vanj: ''otrok?''

Naslov sporočila: Re: playground Tor Okt 01, 2013 11:04 pm

KELLAN & KENZI

njegov klic pred nekaj dnevi je ni pretirano presenetil, ni bil ravno prvi v zadnjih dveh letih od kar sta prestopila tisto mejo med sovražnikom in nekakšnim prijateljem. precej prepričana je sicer bila, da je sprva za oba to bil mini šok, zanjo še posebno kajti o njem res ni imela najboljšega mnenja. vse dokler se ni neke noči opit prikazal na njenih vhodnih vratih in ji v dlan stisnil listek papirja. informacije - informacije, ki so jo dalje vodile do morilca njenih staršev. dal ji je tisto za čemer se je gnala odkar je bila priča umoru in on je njen pohod nad storilce končal. prislužil si je njeno neomajno zvestobo, seveda do neke mere in verjetno je bilo zadnje poglavitveni razlog za ohranjanje njegove skrivnosti nedotaknjene, in s tem tudi njegove lokacije. včasih sta se slišala za nekaj minut, samo da nikoli nista govorila o osebnem življenju. pojma ni imela koliko ve o njej iz kakih drugih virov. nič pa gotovo ni vedel o obstoju majhne temnolase deklice, katero je skozi park za rokico vodila do otroškega igrišča, kjer sta bila zmenjena. za deklico ni uspela dobiti varstva, ko bi se morala dobiti zvečer na večerji. tudi za popoldan ni bilo nič drugače, a punčka se bo lahko igrala v peskovniku in onadva bosta nemoteno klepetala. seveda, bi ga lahko povabila domov, a hotela je nevtralen teren, nekje med ljudmi. saj ne, da mu ne bi zaupala, samo pojma ni imela kakšen je sedaj in koliko se je spremenil. po telefonu je njegov glas še vedno zvenel enako.

in tudi videti je bil še vedno enako, ko ga je zagledala pri otroškem igrišču, nekako nemočnega kakor da ne ve kaj naj tam natančno počne. ustnice je rahlo namuznjeno ukrivila, nato pa čebljajočo deklico dvignila v naročje in premagala razdaljo. "živijo kellan," se je v pozdrav široko nasmehnila in ni ji ušlo njegovo presenečenje. "šokantno, kaj?" se je v šali zasmejala, saj je dvomila, da si jo je kdaj predstavljal v vlogi mamice. vraga, še sama si je težko. namignila mu je z glavo na eno izmed klopc, ki se je pravkar spraznila, ko sta dve materi pobrali svoje otroke in jo mahnili stran od igrišča. "to je carly, moja hčerka," mu je predstavila punčko v njenem naročju, ki je čim prej hotela iz njenega naročja se nekako izmuzniti v njegovega. "do neznancev je nezaupljiva, ampak ti si ji očitno všeč. ali pa trik naredi tvoja lepa obleka," se je namuznila, na svilnate laske hčerke pa pritisnila ljubeč poljub. "žal mi je zaradi večerje, nikakor nisem dobila varstva, gospodinjo pa imam na počitnicah. sam vzgajati otroka je včasih pravi podvig," mu je v nekaj stavkih verjetno razkrila več o sebi kot v zadnjih dveh letih, ko sta komunicirala preko telefona. "ampak dovolj o tem. raje mi povej kako si? kako, da si se vrnil nazaj?"

Naslov sporočila: Re: playground Sob Okt 05, 2013 1:44 pm

''precej,'' je zamrmral, ko je preusmeril svojo pozornost na temnolaso deklico. slednja je s širokimi očmi zrla naravnost vanj in zraven sesala palec. ''zdravo, carly,'' se je nasmehnil in proti njej iztegnil prst, ki se ga je z največjim veseljem oprijela. poleg otrok je bil vedno tako neverjetno neroden. nikoli ni vedel, katera beseda in gesta sta pravi. vendar mala očitno ni bila zahtevna, saj je že pričela vleči njegovo celo dlan bližje k sebi. ''ni problema, res ne. verjetno ne bova dolgo. hotel sem te samo videti...'' je odvrnil s skomigom ramen, ko je stavek obvisel v zraku nedokončan. te dni je lahko zaupal le redkim. ne bi ga čutilo, če bi se našel nekje kak maščevanja žejen kreten. tolpo je prepustil v roke drugim in ti so se zanjo napol poklali med seboj. krivda ni bila njegova, z izjemo tega, da je malce zanemaril svoje dolžnosti, ko je izginil neznano kam. ''razumem,'' je prikimal, ko se je drobna temnolaska poskušala izviti iz maminega naročja ter pričela segati proti njemu. pogledal je proti kenzi, zgolj da bi preveril, če lahko, nato pa jo dvignil v zrak in k sebi. nemudoma se je privila bližje in zakopala obraz v njegov vrat, z roko pa rahljala kravato, ki je bila očitno njena nova igrača. ''utrujeno... hashuku skušam spraviti nazaj na noge, kar pomeni cel kup neprespanih noči in dela čez cel dan,'' je odgovoril z zavzdihom in zmajal z glavo. klub je bil v razsulu, kar se tiče financ in neustrezno usposobljenih zaposlenih. trajalo bo še kar lep čas, da bo spet vse tako kot mora biti. morda so bili njegovi posli v tolpi ilegalni, a notorious je vedno deloval povsem po zakonu. ''ne vem. vedno sem mislil priti nazaj, vendar sem skozi in skozi odlašal. zdaj se je zdel primeren čas,'' je nadaljeval in nato pogeldal k deklici: ''koliko si stara, carly?'' vendar je ostala tiho in k sebi stiskala tisto nesrečno kravato. ''še vedno plezaš po stopničkah FBI-ja navzgor? zdaj sem lahko vsaj zraven tebe, ne da bi pričakoval, da boš iz žepa potegnila kak nalog za preiskavo,'' se je široko nasmehnil in vprašal še kenzi, ko je bilo jasno, da mala ne bo odgovorila: ''um, koliko je stara?''

Naslov sporočila: Re: playground Ned Okt 06, 2013 2:55 pm

]

TAGGED: ARIZONA! smitten3

»Nič. Samo..« je lovil sapo in zmajal z glavo, toda ni se prenehal muzati. »Si me pravkar hotela aretirati?« Zarežal se je in skorajda trznil, ko se je zdelo, da bi kmalu proti njem zares sprožila kroglo. Morda bi mogel biti previden in se ji ne bi smel takole posmehovati, ko si je vendarle lastila orožje, a potem se je spomnil, da je bila to pravzaprav Arizona. Človek, ki ne bi pohodil še mravljice, ne nekdo, ki bi se zares bil spodoben takole braniti in uporabiti revolver. »Ne strašim po igrišču,« je zdaj postal nekoliko bolj resnoben, ko se je očitno odločila za drugo taktiko in se nanj spravila z besednim napadom. Premeril je njeno orožje in pomignil, naj ga že vendarle povesi – ni bilo potrebe, da bi vanj merila s tole stvarjo. Hotel je pripreti oči v opozorilnem znaku, ko ga je zmotila s svojimi naslednjimi besedami in poteze njegovega obraza so se zopet preuredile. Spet se je muzal. »Sem se ravnokar spraševal, če je pri tebi že pust, ja,« je imel ravno dovolj časa, da je vskočil s svojim komentarjem, preden ga je ponovno prekinila in izpostavila tako zelo očitno dejstvo, da je bila policistka. »No. Hm, čestitam.« Poskušal je zresniti, ko ji je zdaj delil čestitke, a njegov obraz ga je izdal, da ga je to, da jo je videl v tej opravi, bolj zabavalo kot zares veselilo. Po malem tudi presenečalo. Nikdar si ni mislil, da bo Ari – njegova Ari – pristala v teh vodah. Kolikor je pomnil, nikoli ni bila iz testa za resnejša in odgovornejša za opravila kot so bila policijska – lahko pa se je motil in se je v teh letih drastično spremenila. Prav tako, kot se je spremenil sam in ni bil več tisti problematični smrkavec, ki je prej ali slej postal del čisto vsake težave. Seveda tega temnolaska ni mogla vedeti.

»Ti in jaz. Kakor včasih, kaj?« Bilo bi vsakomur jasno, da se norčuje iz njenih besed, a ni si mogel kaj. Preveč ga je zabavala in predvsem zato, ker je bilo očitno, da ga je imela na sumu. Morda je celo mislila, da je bil on tisti pijanec, ki naj bi zares strašil po parku – in ob tej misli ga je znova popadel smeh. »S tabo?« se je hihital in hkrati še vedno precej vztrajno odkimaval z glavo, medtem ko se je poskušal pomiriti. Po nekaj sekundah se je njegov smeh vendarle polegel, a njegove oči so se še vedno smejale, ustnice so ostale razprte v širok nasmešek, kakor da bi si pravkar ogledal zares smešen prizor najboljše komedije. »Kako to misliš, s tabo?«

433 words |