pozna ura in dolg celodnevni delovnik iz nje vsekakor niso naredili najprijaznejše dušice pod soncem, ko je z mrkim pogledom zakorakala skozi avlo hotela in naprej do njihovega bara, ki je bil odprt dokler so se v njem zadrževali hotelski gostje. za dodaten postanek proti domu in njeni postelji, je bil kriv njen C.I., ki je zanjo imel neke super pomembne informacije. za njegovo dobro je upala, da so zares pomembne in ne še ena slepa ulica, s katero ji je poleg alkohola kot natakar znal postreči včasih. trenutno je res potrebovala nekaj zares dobrega, da se bodo pri preiskavi premaknili kam naprej in ne še dalje čepeli na istem mestu, stagnacija je že predolgo trajala. zasedla je prazno mesto za pultom bara in na kratko zdrsnila prek ostale goste, toda zagledala ni nikogar znanega, tudi nihče ni opazil njenega prihoda. pogledi so bili večinoma usmerjeni na oder, kjer je za klavirjem prepevala črnolaska. sicer pa s svojo pojavo ni izstopala iz povprečja ali komu dajala vedeti s čim se preživlja. v svojem krilu do kolen in suknjiču je bila kot običajna poslovna ženska in ne agentka, ki za preživetje z ulic spravlja najhujše kriminalce. "viski z ledom," je naročila barmanu in z ničemer nakazala, da ga kakorkoli pozna, četudi je prav slednji bil njen C.I. pri njegovem delu mu je marsikaj prišlo na uho, kar ji je včasih znalo pomagati. zahvalila se mu je za pijačo, ko je slednjo postavil prednjo skupaj s prtičkom. izpod njega je vzela zložen listek papirja in ga neopazno vtaknila v notranji žep suknjiča. sporočilo si bi ogledala, ko ne bo iz vseh strani obdana z družbo in bi njeno izmenjavo morda kdo opazil. pustila je mislim, da so ji za trenutek odplavale in zamišljeno s prstom drsela po robu kozarca. na svojo okolico ni bila pozorna, zato je samo napol zaznala osebo, ki je zasedla prostor poleg njenega. najbrž se še naprej ne bi menila za moško prisotnost, če je ne bi ogovoril čisto preveč znan glas. prst se ji je sredi giba zaustavil in sunkovito je zasukala glavo k moškemu poleg sebe. zamišljenost je zamenjala opreznost in slednjo nejevolja. "dallas. kaj za vraga pa ti počneš tukaj?" se je mrko odzvala in mu v trenutku dala vedeti, koliko mu je do njegove družbe - popolnoma nič. videla se nista že od kar se je preselila iz new yorka in jo je on pobrisal brez besed iz tiste hotelske sobe. pravzaprav je ponovno snidenje precej spominjalo na zadnje, ko sta se slučajno srečala v hotelskem baru in se potem iz njega prestavila v eno izmed njihovih sob. "lahko odideš od kjer si že prišel. ni mi do tvoje družbe," je hladno izrekla in proti njemu pošiljala strupene strelice.

bil je zadnja oseba s katerim je ta hip ali kadarkoli hotela imeti opravka. nikoli se nista posebno dobro razumela, bolj sta bila kakor pes in mačka. v istem prostoru sta le stežka vzdržala in skupen jezik sta uspela najti zgolj v postelji. seks je bil več kot le odličen in to je bila zgolj še ena stvar, ki jo je jezila v kompletu z vsemi preostalimi. proti ljudem njegove branže je bila vedno nastrojena, a on je bil deležen še posebno sovražnega tretmaja zaradi njegovega spodkopavanja njene avtoritete na sodišču. to ji je še vedno šlo v nos, četudi se ni zgodilo včeraj in bi na zamere že davno morala pozabiti. "nisem več crossfire," si ni mogla pomagati, da ga ne bi že v startu popravila. prekleto, ni bila več tista oseba kot nekoč in spremenil se ni samo njen priimek. prsti okrog kozarca z jantarno tekočino so se ji krčevito stisnili ob jasnem zavedanju, da se ne bo še kmalu odstranil in jo pustil pri miru. z njim ni hotela nobenega opravka, pa naj jo je njegova privlačnost še tako vabila v njegovo bližino. ni ji bilo potrebno se dejansko vreči v prepad, da bi se zavedala kako zelo slaba je ta ideja. "ne zafrkavaj se, dallas. pravzaprav mi je popolnoma vseeno kaj počneš tukaj, dokler se mi boš spravljal s poti," je izrekla in leden pogled umaknila proč. najbolje bi ga bilo ignorirati ali spiti svojo pijačo in preprosto ga pustiti samega za šankom. zagotovo bo obžalovala še eno naročilo viskija barmanu, ko je njemu prinesel njegovo. toda potrebovala je še eno pijačo in če se ne bo spravil stran, bo morda rabila še dodatno. ignoranca ji je teh nekaj trenutkov, ko je bil tiho in ni omenjal vroče noči med rjuhami, šla prav dobro. nato pa ji je spet zavrela kri in spet je bila na začetku. "mar res pričakuješ, da ti bom kar padla v objem?" se je brez humorja zasmejala in ga namerno celega premerila s pogledom. od svetlečih čevljev, da se je verjetno v njih videl njegov odsev do njegove tri delne obleke. "tako dobra noč spet ni bila, zato si ne laskaj," je izrekla takšno laž, da se jo je videlo na kilometer daleč in je kot njej morala še bolj biti jasna njemu. "dokler boš hudičev odvetnik, premirje med nama nikoli ne bo možno," so bile njene besede povsem dokončne.

mar je bilo zares preveč si želeti mirnega večera brez motenj in frustracij? četudi ji do njegove družbe ne bi bilo niti, ko bi bila polna energije in veselja. dallas bi ji najbrž kar oboje posrkal iz nje s svojo prisotnostjo. pri njima drugače ni šlo, izjema je bil le tisti davni skok v posteljo. še danes ji ni bilo povsem kristalno jasno, kako da je sploh pristala na takšno neumnost, dober seks gor ali dol. "bila poročena," ni bilo za zgrešiti grenkobe v njenem glasu in tudi sama kakor on, povesila pogled na svojo dlan, kjer poročnega prstana že davno ni bilo. skupaj z zaročnim ga je nosila na dolgi veriži, skrito za bluzo in dlan stisnila v krčevito pest, da se je uprla vzgibu in ni segla po njej. "sovražne nastrojenosti si deležen samo ti," je hladno odvrnila in mu nikakor ni nameravala razlagati svoje življenske zgodbe. dallas je bil vse prej kot nekdo, ki bi se mu izpovedala o tegobah ali da bi ji ponudil svojo ramo. niti, če bi se razumela bolje in nanj ne bi gledala z mržnjo. sploh pa o svojem življenju tako ali tako z nikomer ni razpravljala. "nobene ledene kraljice ne igram, preprosto se mi ne da ukvarjati nocoj še s tabo," je zavrnilno rekla, "in najino izmenjavanje mnenj, kot ga imenuješ, je bila hudičeva napaka," ga je strmo pogledala, preden na dušek zvrnila vase jantarno tekočino. morala je piti, če je hotela še vnaprej trpeti njegovo družbo. "ne verjamem, da si nov tukaj in zato ne potrebuješ nobene vodičke. ali pa bi si jo moral najti med zaslepljenimi deklicami, ki bi ti poleg predele phillya, z veseljem pokazale še kakšne svoje intimne predele," se mu je skoraj vzpodbudno nasmehnila in z glavo namignila na dve hihitajoči se natakarici na drugem koncu pulta. "zaradi mene imaš lahko obe, hkrati," je brezbrižno skomignila in roke sklenila okoli novega kozarca s pijačo.

"ne vem zakaj bi se moral. ali zakaj bi ti morala pripraviti prekleto zabavo dobrodošlice," je zmajala z glavo zaradi njegovih surrealističnih pričakovanj. že res, da se je spremenila, toda nikakor v to enačbo spremembe ni spadal on. njega je enako težko prebavljala kakor nazadnje. "kar misli si! nobene osvežitve spomina tako ali drugače ne potrebujem" mu je skoraj zagrozila naj si kaj takšnega kar takoj izbije iz glave. ne bo mu spet podlegla in kasneje pestovala slabo vest. bila je pametnejša kot takrat in če bo potrebno se bo s svojemu telesu, izdajalcu hlepečemu njegovih izkušenih dotikov, upirala z vsemi štirimi. "s tem si si sam odgovoril, premirja ne bo," je trmasto vztrajala pri svojem. še vedno je bil odvetnik in čeprav je menda zamenjal stranke, je dvomila da so kaj boljše od tistih, ki jih je zastopal prej. spravljal jih je ven iz zapora, kamor so zaradi storjenih grozodejstev spadali za vse večne čase. vprašujoče je privzdignila obrv ob njegovi radovednosti in tehtala ali naj kaj reče ali ne. že zdavnaj bi morala iti pa nekako kar ni mogla vstati in ga pustiti samega za šankom. "osebni razlogi. določena sled o morilcu me je pripeljala sem," se je odločila za resnico in ne še eno puhlico. zadeva je bila zaključena in mogoče ga bo nekoč potrebovala kot odvetnika. navsezadnje je nazaj v new yorku le bil eden izmed najboljših. "zanimivo bolj, da si se ti znašel tukaj. se ti ne da več delati? tukaj je precej manj kriminalcev zate kot v velikem jabolku."

bila je skorajda hvaležna, da se ni spuščal v podrobnosti z nadaljnjimi vprašanji o njenem zakonu in zakaj ga ni več. glas se ji je še vedno zatikal, ko je morala obrazložiti zakaj je kot je. ni še prebolela in vprašanje, če kdaj povsem bo. četudi je imela trdo kožo in bi smrti bližnjih morala skoraj biti že vajena - a tega se nikoli nisi mogel navaditi, biti pripravljen nanje. "da, verjetno je še kje kakšen. z razliko od tebe z njimi ne komuniciram," je zmajala z glavo in se hkrati spraševala, zakaj preprosto že ne odide in si prihrani slabo voljo. toda po drugi strani ji je besedna konfrontacija z njim v neko nenavadno sprostitev, znebila se je že nekaj negativne energije. morda bi ga lahko imela celo za svojo osebno boksarsko vrečo. "naporno leto," se je potrudila ne zavzdihniti, kot da ji na ramenih leži najtežje breme sveta, vseeno če se je tako počutila večino časa. njenmu o tem ni bilo potrebno nič vedeti in preprosto tudi gotovo ne bi razumel. "kakor tudi tebe ne. in tu sem bila pred tabo, zato bi moral biti ti gentelman in se prestaviti drugam, če nisi posebno zaželjen," se mu je skoraj prijazno nasmehnila in mu med vrsticami dala vedeti, naj že enkrat dvigne svojo rit in jo prestavi kam drugam - za začetek lahko tudi na drugo stran dolgega točilnega pulta. "ni mi več do česa podobnega. tisto je bilo zgolj enkratno dejanje, ki ima minimalne možnosti za ponovitev kdaj v prihodnosti," je pogled umaknila proč in frustrirano segla v rdeče lase. mar ni mogel razumeti, da skoki med rjuhe s priložnostnimi neznanimi moškimi pri njej pač v poštev ne pridejo več. "slab mesec, torej? dobro se opravičujem, moja napaka," je zmignila z ramenom in nato zgolj pokimala. tu je bila že precej dlje od njega, natančneje dve leti in deset mesecev dlje. "potem pa kar izvoli, ne vem kaj še čakaš," ga je podražila in barmanu pomignila še za eno pijačo. očitno se bo nocoj napila - in to v hotelskem baru.

"kakšen si, sem uspela ugotoviti že davno nazaj in ne vem, če ima samo tvoj poklic kriv. da si pripravljen za cilj iti tudi preko trupel, namreč," se mu je namrščila v odgovor in hočeš nočeš pač nikoli ne bo pozabila njegove taktike na sodišču, ko se je kot morski pes skušal zagristi v njeno meso, jo uničiti, njen ugled sesuti v prah. da, res je že nekaj časa in vode preteklo od takrat, a zamera je vseeno ostajala in vprašanje, če se jo bo kdaj dejansko znebila. ga odrešila svojih mrkih pogledov in posmeha polnih besed.ob njegovih vulgarno izrečenih besedah se je v trenutku zganila. njena dlan ga je močno zagrabila za ovratnik obleke in ga prisilila skloniti se bližje k njej in njenemu obrazu. "mar se javiš?" se je posmehnila in par ledeno modrih oči upirala v njegove. z ustnicami je bila le za prst stran od njegovih, ko je v jezi nadaljevala: "med polnim služebnim delovnim časom in biti 24/7 mamica samohranilka, so posteljne igrice zadnje kar me zanima," je zasikala vanj že z obžalovanjem, da se ni pravočasno ugriznila v jezik in mu ne razkrivala svojega osebnega življenja. niti slučajno ga ni brigalo. ne bi smela piti, jeza in alkohol sta ji razvezala jezik. prenehala je mečkati drago obleko med prsti in se odmaknila proč, med njima ponovno vzpostavila primerno distanco. "ni pomembno kakšnemu. sedaj je tam kjer si zasluži in nikoli več ne bo nikomur škodoval," je odrezala in mu jasno dala vedeti, da je to vse kar bo izvlekel iz nje. ne bo mu več razkrivala tančice svojega življenja ali se hvalila z okostnjaki v omarah - tam so navsezadnje bili z določenim razlogom. "težko verjeti, da so se znanemu dallasu holdnu zagnusili kriminalci, serijski morilci. ampak ja, zakaj ne? vsi se spreminjamo," se je odločila verjeti mu na besedo in ne več sitnariti okoli njegovega hudičevega poklica, kot je odvetništvo ponavadi rada imenovala.