ARIZONA LILI DUNN

age: 26 | hometown: philadelphia, usa | occupation: police officer | group: police | face claim: maryna linchuk

nihče ni prav zares vedel, kaj se dogaja, ko je po hodniku policijske postaje zakorakala drobcena svetlolaska. hitro stopicanje visokih pet je preglasilo tope korake policistov, ki niso skrivali navdušenja nad zapeljivo postavo, ki je bila v tesni črni oblekici vse prej kot skrita. nekateri so trdili, da stoji pred njimi tista psihologinja, ki je imela na televiziji celo svojo oddajo, spet drugi so trdili, da je svetlolaska sveže meso z akademije. vsi so imeli prav. da, arizona dunn je bila športna psihologinja, ki je večino časa preživela na največjih stadionih v družbi najpopularnejših športnikov, nekje vmes pa je še našla čas za svojo oddajo na eni večjih televizijskih mrež. da, arizona dunn je pravkar zaključila z enim tistih ekspresnih tečajev za policiste, ki so te praktično čez noč spremenili v roko pravice. že samo misel, da je postala policistka, se ji je zdela naravnost absurdna… a vendar je z dvignjeno glavo zakorakala mimo radovednih pogledov naravnost do pisarne starega družinskega prijatelja. z neprepričljivim nasmehom je pozdravila debelušnega moža v uniformi, kateri je odzdravil s pol-kislim nasmeškom. »moje sožalje.« a seveda, ponovno to. nov opomin, da je postala sirota.
mame ni imela nikoli, že od rojstva sta bila družina le ona in načelnik dunn, simpatičen filadelfijski policist, ki je del sebe vsekakor pustil v službi. njegov obraz je zajela posebna vrsta ponosa, ko se je sprehajal naokoli s srebrno značko, četudi njegovo življenje ni bilo niti blizu akcijskemu filmu. ljubil je svoj poklic, morda celo bolj kot svojo hčerko. nikakršna skrivnost ni bila, da si je dunn vedno želel sina, kateremu bi lahko predal ves svoj ponos v obliki tiste značke. a to še zdaleč ni pomenilo, da je bil slab oče; arizoni je naklonil vsak trenutek prostega časa, četudi je to pomenilo, da ga bosta preživela v zatohlem pubu ob gledanju košarkarskih tekem. bil je dober oče, tega ne gre zanikati, a ne sme se mu zameriti, če je hčerko vzgajal kot sina. drugače ni znal. imela ga je rada in že kot otrok je razumela, da očetu ni lahko. in tako se je veselo nasmihala ob njegovi nerodni vzgoji, mu na lice vsak dan pritisnila mehak poljub v znak zahvale, po prave ženske nasvete pa se je izmuznila k sosedi, ki je živela nadstropje više. z leti se je dunn počasi privadil na vse muhe svoje hčere, četudi je ni prav nič dosti razumel. naučena sta bila živeti drug z drugim in skupaj sta bila nadvse uspešen tim.

a dunn je kljub vsemu s težavo skrival razočaranje tistega dne, ko je njegova edinka odšla na univerzo; odločila se je za študij psihologije, četudi je sam vztrajal, da potrebuje dandanes policija več ženskih policistk. arizona, trmoglava ravno toliko kot on sam, pa se ni in ni hotela vdati njegovim prošnjam, pripravljena se je bila spustiti tudi v marsikateri prepir, le da bi obstala njena volja. in tako se je zgodilo; svetlolaska je odšla na univerzo, kjer je brez večjih težav dokončala študij in še preden se je dodobra zavedla dogajanja okoli sebe, se je zapletla z nekim slavnim športnikom, ki ji je priskrbel službo v svojem klubu. bila je dobra, tega ne gre zanikati, a kljub temu je težko razumeti, kako je lahko tako mlada uspela. morda je skrivnost v njenem mirnem pogledu ali pomirjajočem glasu... nekako ji je vedno znova uspelo pomiriti tiste ogromne prepotene moške, ki so se gnetli okoli nje in ni trajalo dolgo, ko so si jo medseboj začeli podajati klubi po celotni ameriki. in usoda je hotela, da jo je na neki tekmi videl nek producent, ki je nato ustvaril oddajo o športu in psihologiji, ki je presenetljivo boljša kakor se sliši. uspelo ji je; uspelo ji je biti na naključnem kraju ob naključnem času in tako naključno uspeti.

njen največji oboževalec je bil vedno dunn- posnel je prav vsako oddajo, kjer se je njegova hčerka nasmihala s televizorja in po vsaki jo je poklical ter ji iz srca čestital. in ko je nekega večera ni poklical, je nemudoma vedela, da je nekaj narobe.
in tako se je znašla na policijski postaji, sedeč nasproti očetovega najboljšega prijatelja. on je bil edini, ki bi jo lahko razumel in ji pomagal. bila je daleč od športnega sveta, daleč od studia, ki je postal njen drugi dom. prav vse okoli nje se je zdelo tuje... vse razen sive značke, katere se je z vso močjo oklepala njena dlan; to bi bila njegova zadnja želja.

BEHIND THE MASK