SEBASTIAN OLIVER KING

age: 29 | hometown: philadelphia, usa | occupation: bounty hunter | group: locals | face claim: stephen amell

»hm, kaj je bilo to vprašanje? če sem pripravljen na vrnitev v resnično življenje? pravzaprav ne vem. kakšen odgovor pričakujete od mene? da, komaj čakam, da bom spet svoboden moški? ni tako preprosto. zdaj sem… drugačen, vsekakor. nisem več sebastian king, ki so ga ljudje poznali. ali mislili, da ga poznajo. kako se počutim glede tega? no ja, po eni strani čudno. od začetka? prav, začel bom od začetka. moj oče, slavni in pomembni senator, se je na srečo nekaj mesecev pred izbruhom škandala upokojil. zdaj z mamo živita v los angelesu, ker je oče vedno govoril, da bo leta v pokoju preživel tam. že zelo, zelo dolgo nimam stikov z njima. tudi moja sestrica se je nekam izgubila. mislim, da se je odločila, da bo za njeno kariero kljub vsemu bolje, da me ne spusti več blizu. pa saj nimam kaj proti. ne bi me več prepoznala. me je to skrbelo in bolelo? ja. ampak ona ni bila najhujša izguba.

ko so stvari glede mojega malega hobija prišle na dan, se mi je svet porušil. tako preprosto je to. najprej se dvakrat na teden znajdeš v ringu, nekoga premlatiš in jih mogoče malo skupiš, ampak to je bilo dobro življenje. imel sem ga pod nadzorom, tako kot tudi verigo hotelov in vse skupaj. potem pa so brskali pregloboko in po nekem naključju je vse skupaj prišlo na dan takrat, ko sem bil v zvezni državi new york. ste že slišali za najhujše zapore v združenih državah? ne? po lestvicah je bil zapor, v katerem sem pristal, na samem vrhu. kar so nam stražarji vsak dan znova povedali. teoretično bi mi lahko sodili tudi tukaj in tudi kazen bi nato služil tukaj, ampak stvar je v tem, da sem bil drugje. in ko me niso našli, so name razpisali tiralico. samo za zapisnik, že stotič: nisem bežal. bil sem na službenem potovanju in nisem skušal zapustiti države. tam sem bil po naključju. in zapor ni bil lepa izkušnja. rikers island. utrdba na otoku. saj vam ne rabim ravno poudarjati, da je tukaj ogromno nasilja. od stražarjev do zapornikov. ne vem zakaj, ampak hitro sem pridobil cel kup sovražnikov. sedemkrat so me skušali ubiti. moje telo je zdaj okrašeno z novimi brazgotinami. dneve sem namenil treningu in preživetju. ničesar drugega mi ni preostalo. in zdaj sem odslužil čas za svoj zločin.

gospa, mislim, da me ne razumete. nočem govoriti z vami, vi ste zadnja postaja pred tem, da zakorakam stran od tega. saj vem, da je to vaša služba, ampak rad bi samo stran, okej? okej. hvala za vaš čas.«


samo par časopisov se je obregnilo ob to, da je sebastian king ponovno na prostosti. kar se mi zdi čudovito, vsekakor bo življenje zdaj znatno lažje, ko oče ni več na svojem položaju in sem lahko bolj… neviden. ja, to je beseda, ki sem jo iskal. vrnil sem v filadelfijo. navsezadnje je tukaj moj dom in za seboj sem pustil kup odprtih stvari. verigo hotelov sem prodal, ko sem bil obsojen, zato mi je od tega ostal samo kupček denarja. zdaj delam kot lovec na glave. ne morem si več privoščiti, da bi se zapletal v ilegalne stvari, zato sem našel nekaj, kar je dovolj blizu in obenem dovolj daleč. nisem srečen. v zaporu sem imel dovolj časa, da sem premislil vse skupaj in ugotovil, da ne morem živeti brez jules. ampak ona… ona me sovraži. mora me, ni druge razlage, navsezadnje sem dokaj uspešno uničil njeno kariero in ji najbrž tudi zlomil srce. pogrešam jo. vsak dan znova sem jo pogrešal in napisal sem ji na kupe pisem, ki sem jih iz zapora prinesel s seboj v ogromni škatli. nisem se mogel pripraviti do tega, da bi jih poslal. ne bi bilo prav. ljubim jo. ampak njen brat je navsezadnje imel prav. zasluži si boljšega.

BEHIND THE MASK