še sama ni bila povsem prepričana, zakaj je sploh pristala na jakovo povabilo, da se mu nocoj pridruži zunaj. za njo je bil naporen teden in vse česar si je v resnici želela, je bila topla in mehka postelja, ki jo je že cel dan tako mamljivo vlekla v svoj objem. tako pa je pristala sredi mesta v družbi jaka in nekaj njegovih prijateljev, ki so vstrajno zlivali vase eno tekilo za drugo. in v želji, da bi jim bila čim boljša družba, se jim je kaj hitro pridružila in po nekje petnajsti, je počasi nehala šteti, ker v resnici niti zmožna ni bila več kakršne koli operacije s številkami. in po nekaj urah je družba prijatelja in njegovih kompanjonov niti ni več zanimala, ko se je zapletla v pogovor z tetoviranim rjavolascem poleg sebe in prijazno sprejemala pijačo na njegov račun. in ko jo je jake potegnil za rokav, češ, da je čas, da se spokata domov, njen novi znanec ni bil niti najmanj navdušen nad tem. a ko je postaven temnolasec ovil roko okoli njenega pasu, da jo je držal pokonci, je hitro obupal in se jima odmaknil na poti do vrat bara v katerem sta pristala. zahahljala se je jakovim ponesrečenim poiskusom, da bi našel ključe v njeni torbici in kar malce užaljeno zavzdihnila, ko jih je vseeno povlekel na plano in ju potegnil v notranjost njenega prostornega stanovanja. če sta bila njena mama in oče v tem trenutku za kaj dobra, je bilo to plačevanje najemnine za stanovanje, ki sta ga kot najbolj primernega izbrala za njuno hčerko. »jake, tako se mi vrti,« je zajavkala in se obesila prijatelju okoli vratu, medtem, ko sta medlo stopala po temnem stanovanju, iskajoč stikalo za luč. in čeprav je tu živela, v tem trenutku ni imela niti najmanjšega pojma kje bi lahko to bilo. čutila je njegov dotik na svojem vratu in kako je naprej polzel po njenem napol golem hrbtu in se ustavil na njeni zadnjici. in predno bi sploh lahko trezno pomislila, je svoje ustnice voljno prepustila njegovimi, njene dlani pa so zapletle v njegove lase, ko jo je pritisnil ob steno in jo oprl s svojim telesom, »jake...« česa bolj produktivnega tako ali tako ni znala spraviti iz svojih ust, ko se je trudila z gumbi njegove srajice v želji, da bi jo odpela, »zakaj ima to toliko gumbov?« se je nekje med enim in drugim poljubom zazrla vprašljivo vanj, z ne preveč navdušenim izrazom na obrazu, medtem, ko so njegove dlani še vedno tiščale njeno telo tesno k njegovemu. 

pijano se je naslonila na njegove prsi in za nekaj trenutkov zaprla oči. pojma ni imela, kaj se v resnici dogaja okoli nje, vedela je zgolj to, da se je jake na vsak način želel kar najhitreje rešiti njenih oblek, ki so mu preprečevale dostop do njenega golega, v tem trenutku precej pregretega telesa. njegove dlani je čutila preko vsega svojega telesa, njegove ustnice na svojih, na svojem vratu, kako so ga nežno ljubkovale in v naslednjem trenutku na svojem ušesu, kako je nepotrpežljivo in precej grobo ugriznil v njeno ušesno mečico. zajavkala je, ampak svojega obraza ni odtegnila od svojega, ko se je spet polastila njegovih ustnic. prekleto, kaj sta sploh počela? bil je njen najboljši prijatelj, brat, katerega nikoli ni imela in v tem trenutku je lahko razmišljala samo o tem, kako prekleto dobrega okusa so njegove ustnice in kako mišičasto je njegovo telo pod njenimi rokami. zasmejala se je, ko je obupal nad njenimi bednimi poizkusi, da bi ga spravila iz srajce in od  nekaj centimetrov razdalje spremljala, kako se je v naslednjem trenutku že sam spoprijel z gumbi, »počasi, nikamor se nama ne mudi.« čeprav se jima je. nikoli si ni mislila, da bodo poljubi tako dobro prijali njenim ustnicam in da bo tako z veseljem čutila moške roke na svojem telesu. ampak jih je in samo čakala je na trenutek, ko bosta padla v posteljo. ampak moški, ki se je tako vztrajno boril z njenimi ustnicami in njunimi oblačili je bil jake za božjo voljo! rjavolasec, kateri je vedel več o njenem življenju in njej sami kot kdorkoli drug. in tolikokrat jo je že videl sprehajati se naokoli zgolj v spodnjem perilu, mogoče samo zavito v brisačo. ampak tokrat je bilo drugače. tudi on ni bil nič bolj oblečen kot ona in zdelo se je, da želijo njegove dlani spoznati vsak košček njenega telesa. in ona je sodelovala, se mu vdajala z vsakim centimetrom. dokler se ni iznenada ustavil in stopil korak nazaj, jo spustil iz svojih dlani, da se je utrujeno sesedla na kavč za seboj in z glavo udarila ob rob naslonjala. »auč,« se je iz njenih ustnic izvil presenečen stok bolečine, ko se je prijela za glavo. vrtelo se ji je tako zelo, da sama verjetno nebi zmogla stati na nogah, kar se je dobro videlo, ko jo je jake izpustil iz svojih močnih dlani. »kaj za vrag jake…« je zamrmrala, ko je odprla oči in se zazrla v napol golo podobo prijatelja, ki je šokiran stal dober meter stran od nje. s pogledom je sledila oblačilom, ki so ležala na tleh in se ustavila na koncu na sebi in nedrčku, ki je že napol polzel iz nje. »jake...« pogledala je proti jaku in niti toliko moči ni imela, da bi zakrila razgaljene dele svojega telesa, le sedela je tam in se neumno, kislo smehljala.

»lahko prosim govoriš tišje in nehaš preklinjati, prisežem, da mi bo razgnalo glavo,« se je prijela za čelo in se naslonila nazaj na naslonjalo, medtem, ko je skozi priprte oči spremljala jakovo podobo, ko je nekoliko živčno postopal po sobi gor in dol in spremljal vsak njen gib, četudi se je na vse pretege trudil, da bi gledal povsod drugam, samo v njeno smer ne. naveličano je zavzdihnila in zgolj za nekaj trenutkov zaprla oči, čeprav je po nekaj sekundah, ko jih je zopet odprla spoznala, da to morda ni bila najbolj pametna ideja, ker se je svet okoli nje začel še hitreje vrteti. »prekleto,« je zamrmrala še sama, ponovila jakove besede izpred nekaj trenutkov in dlan položila vnovič na svoje čelo v upanju, da se ji bo prenehalo vrteti. ampak je vse ostalo isto, če ne še hujše. »daj umiri se, paničariš kot, da prvič vidiš napol golo dekle,« je naveličano zavila z očmi in navlekla nase tisto majico, ki jo je molil proti njej. in šele, ko jo je oblekla je spoznala, da gre v resnici z njegovo majico, glede na to, da ji je segala do sredine njenih stegen. globoko je vdihnila in z roko segla skozi svoje lase, da jih je potisnila na stran s svojega obraza. lahko bi se upirala prijateljevemu odločnemu in ukazovalnemu tonu, ampak ni imela niti dovolj volje, niti moči za to. zato je le previdno legla kakor ji je naročil in znova zaprla oči. čutila je, da je nekje blizu, ampak oči jo enostavno niso ubogale, ko jih je želela odpreti. »jake?« je vprašala po nekaj trenutkih tišine, ko je nekje v ozadju zaslišala teči vodo. kozarec vode. ja to bi bilo odlično. če je nebi v tistem trenutku tako zabolelo v želodcu, da bi skoraj zajokala. »prekleto,« je vnovič ponovila danes že neštetokrat slišano kletvico in potegnila noge k sebi, v upanju, da ji bo zaradi tega nehalo biti slabo. začutila je prisotnost rjavolasca ob sebi in počasi odprla oči, »jake moja glava…trebuh…« vse skupaj je lahko le zamrmrala, preveč utrujena, da bi lahko iz tega naredila paniko in kraval. in zahvalila se je vsem svetnikom, da je bil tam on, katerega je premagal razum in ne kak drug moški, ki bi z veseljem izkoristil njeno stanje, da bi dobil tisto, česar si je poželel.