Sobota. Kazalec se je premikal proti enajsti. Na nebu se je bohotila debela luna in s svoji sijem obsevala celotno morje. Ozračje je bilo prijetno in vetrič je nekoliko nižal večerne temperature na kubi. Restavracija el monte je bila tistega večera ena tistih, ki je bila zasuta z raznimi gosti in je bila rezervirana že več mesecev vnaprej. Najsi je bilo to zaradi odlične hrane po kateri je slovela restavracija, ali pa zaradi prijetne glasbe, ki je napolnila celotni prostor in obalo naokrog. Kakorkoli že, restavracija el monte je zaslovela po celotni obali in napolnila celotni prostor z gručo ljudi. Band v katerem je tistega večera igral tudi gavin, je imel svoje mesto v vsem vidnem kotu el monta. Vsake toliko časa so si vzeli nekaj minut odmora, potem pa zopet nadaljevali z igranjem. In morda je bilo res smešno, da je gavin kot policist igral v takšnem bendu, a šlo je zgolj za krinko, ki jo je moral kot član enote dea vsake toliko opravljati. Glasbene sposobnosti je najverjetneje podedoval po mami, ki je nekoč precej dobro znala igrati klavir, sam pa je po očetovi smrti v glasbi našel uporo in je z kitaro sproščal svojo žalost.

Med igranjem je nekaj srečnežev svoje izvoljenke peljalo na plesišče in poskrbelo za to, da so se zavrtele na petah, med tem ko jih je nekaj še vedno sproščeno klepetalo in se zabavalo. Med gručo ljudi je opazil rjavolasko, ki je v restavraciji sedela povsem sama in celotni večer preživela ob komaj dveh kozarcih vina. Videti je bila osamljena, a nikakor žalostna. Lasje so sprva zakrivali njen obraz, a je obleka zato toliko bolj poudarila ravno prav velike obline. Po temnejši barvi kože je bilo očitno, da je bilo dekle domačinka, mu pa zato to ni predstavljalo nobene ovire. Ko je bila ura že nekaj čez polnoči je še zadnjič zabrenkal na strune električne kitare, potem pa jo odložil v srebrno črni kovček in se odpravil h šanku, kamor se je prestavila tudi rjavolasa kubančanka. Ni nameraval ostati dolgo, vsaj ne zaradi elliota, ki je čakal nanj in kot vzoren očka, se je trudil, da je s svojim sinom preživel kar se da največ časa. In čeprav je le ta sedaj že spal. Z komolci se je naslonil na leseni pult in se z obrazom obrnil proti ljubki postavi, ki jo je opazoval že celotno noč. » Čemu tako borno pitje, če smem vprašati? « z roko je pomignil proti natakarju in naročil dva koktajla, ter upal, da rjavolaska ne bo imela nič proti če ji kupi pijačo. » Upam, da nimate nič proti koktajlu, « široko se je nasmehnil in ji pomolil roko. » Gavin, « in bila je ena prvih ljudi, ki se jim je predstavljal z lažnim imenom. Zanj je bila seveda to zgolj igra in z dekletom tako ali tako nič ni nameraval imeti. Vsaj ne zaradi elliota, ki je v tem trenutku potreboval vzornega očeta in ne nekoga, ki bi vsak večer spal z drugo žensko.  

Vedno znova se je skušal opominjati, da dekleta niso bila zgolj njegova igra, pač pa je želel zgolj nekaj resnega in ne nepotrebnega igračkanja. Vsaj ne sedaj, ko je bil v njegovem življenju otrok kot nek stalni opomnik, da ga je otrokova mati zapustila in mu na vrat nakopala težave, ki jih je pač moral reševati kakor je znal. In ne, življenje samohranilca še zdaleč ni bilo lahko. Veliko denarja je porabil za varuške, ki so bile edino česar se je lahko oprijemal, da fanta ni pustil samega. In potem je imel globoko v sebi še tisto malo željo, da bi tudi sam bil takšen dober oče, ki ga je imel sam. Včasih je zaradi vsega skupaj postal precej vase zaprt in naveličan vsega skupaj, kar pa mu seveda ni bilo v nobeno pomoč.
Ob rjavolaskinem odzivu se je samo prijetno nasmehnil in se s prsti dotaknil lesa, ki je bil še vedno nekoliko vlažno zaradi prej polite pijače. Sprva ji niti ni želel odgovoriti, vsaj ne v položaju kakršnem se je pač znašel. In za to, da jo je opazoval bi seveda lahko prekleto nastradal, če seveda ni bila samska. » Bi se moral kesati za svoje napake in se paziti kakšnega fanta ali moža, ki lahko skoči izza ovinka in me pretepe? « jo je odkrito vprašal, čeprav ni imel ravno namena  brskati tako globoko. Zdela se mu je zgolj zanimiva.. Kot polno popisan list, le da je bil ta osamljen in žalosten, morda ne navzven, a Gavin je pač dobil tisti občutek in ponavadi je vedno zadel, v kakšnem stanju so bili ljudje. In nekaj mu je pravilo, da Marisol nikakor ni bila tako dobre volje. Ko je z listkom pomahala proti njem se je zgolj tiho zasmejal, potem pa ji listek izmaknil iz rok in ga odvrgel na drugi konec  pulta. » Večera še ni konec in mislim, da si obsojena na najmanj eno pijačo z menoj. In obljubim, da če bom tako dolgočasen, boš lahko brez kakršnekoli obveze odšla od tu in se naslednjič, ko me vidiš delaš kot da me ne poznaš, velja? « pred njo je pomolil roko in ji v potrditev prikimal. Upal je, da seveda tega ne bo vzela preveč dobesedno, saj na koncu koncev tudi sam ni nameraval ostati predolgo in se napijati s popolnimi neznanci, čeprav bi pri tej lepotički rade volje naredil izjemo. » Torej Marisol, si s Kube ali si nova v teh krajih, kakor jaz? « s telesom se je obrnil proti njej in se udobno namestil na barski stolček. Zahvalil se je natakarju, ki jima je prinesel  koktajla, potem pa svojo pozornost spet posvetil rjavolaski ob njem. Nenazadnje je bila videti tako osupljivo lepa, da je pogled kar vleklo k njej.