stala je na najvišji stopnici, naslonjena na leseno ograjo je opazovala dogajanje pod seboj; nekaj deklet se je razkazovalo in osvajalo vsakega pripadnika moškega spola, ki je prišel mimo, v senci dreves se je slišalo šepetanje preprodajalcev, ki so imeli nedaleč stran kar celo tržnico. minila je že kakšna ura odkar je prišla tja v tistem prekratkem krilu, majici, ki je veliko več razkrivala kot odkrivala ter celim kilogramom ličil, ki ji je skorajda izmaličil obraz. a še vedno se je imela za veliko predobro, da bi stopila nekaj stopnic niže do ostalih deklet in jih na tak ali drugačen način speljala na pot svoje tolpe. pravzaprav ji je bilo popolnoma vseeno, če se vrne brez plena. navsezadnje jo je nadzoroval le javier.

in nato je nekje med vsem svojim dolgočasjem opazila nekega rjavolasca. nemudoma se je postavila pokonci, toliko, da je bolje videla – bil je predober za tisti park in tiste kurbe. in po izgledu sodeč je bil daleč od zanemarjenega drogeraša. njen obraz se je sedaj namrščil, ustnice, namazane z rdečo šminko, našobile. opazovala je, kako se mu je približala neka poceni kurbica – veliko preslaba za njeno tolpo, poslušala je njene sladke poskuse zapeljevanja, ki so bili več kot očitno neuspešni. videla je, kako se je iztrgal njenemu prijemu in to je bilo njeno izhodišče, da se je spustila prek stopnic do njega. jasno je bilo, da ima pred seboj ali odlično stranko ali neumnega policista pod krinko, s katerim bi se bilo prav zabavno poigrati. v vsakem primeru bo imela dobiček. »izgini,« je hladno zamrmrala dekletu, ki je nemudoma zbežalo ter si že v naslednjem trenutku narisala sladek nasmešek na obraz. »ti lahko jaz kako pomagam?«

 

metropolitano park je že od daleč izgledal kot kraj, kjer so na vse mogoče načine potekale preprodaje in so bile odlična priložnost za njegovo napredovanje in zasego veliko količino droge. in seveda bi bilo vse še toliko bolje, če bi pri preprodaji dobil tudi imena in druge male podrobnosti, ki so ga kot člana dea vodile do precejšnega odkritja. kakorkoli že, v parku je moral stati dobrih nekaj minut, ko je do njega pristopila plavolaso dekle. ni moral ravno reči, da je bila grda, a vsekakor ni imela dostojanstva. videti je bila na pol shirana, verjetno pod vplivom substanc in predvsem pomanjkljivo oblečena. za trenutek se mu je celo zasmilila, potem pa se je povsem opolzko obesila nanj in mu pričela v uho momljati umazane reči. nekoliko ogorčen jo je skušal nežno odriniti vstran in nadaljevati pot v zakotnejši del parka, kjer se je zbiralo nekaj ljudi in nadaljevati cilj njegovega prihoda, ko ga je plavolaska še vedno vztrajno nadlegovala in prosjačila za uro užitkov, ki naj bi bile njen dohodek. ko jo je že tretjič vztrajno zavrnil in tokrat nekoliko povzdignil glas je več kot očitno pritegnil pozornost rjavolaske, ki se jima je približevala, potem pa plavolasko hladno odslovila in se ogrela zanj.
njen obraz ga je več kot očitno vrgel iz tira, saj ni bila takšna kot cipe okoli njiju. bila je nekoliko bolj... človeška in imela je čustva, za katere je verjel, da jih druga dekleta, ki so se prostituirala za denar niso imela. » um, hej, ne, ne, je že v redu, « jo je sprva zavrnil in pogled preusmeril v njen dekolte, ki je več kot očitno razkazoval več kot bi smel. ko je po nekaj sekundah razmisleka zopet krenil s pogledom navzgor, se je na njegovem obrazu zarisal nasmešek. » ali pa mi očitno res lahko, « je dejal in pokimal z glavo. » iščem, um, nekoga z  robo, « je previdno dejal in upal, da ni izpadel kot kak začetnik. kakega incidenta si res ni smel privoščiti.

zapeljiv nasmešek je počival na njenih ustnicah, ko se je igrala s prameni svojih las. zabaval jo je njegov presenečen izraz, ko si jo je zares ogledal in prav zagotovo ji je v tistem trenutku ego poskočil še malo višje. poskrbela je, da mu je opazil vsak del njene razgaljene kože. ob njegovi zavrnitvi njene pomoči ji je nasmešek v trenutku izginil, ustnice so bile sedaj našobljene, privzdignjena obrv je pričala, da ji ni bilo povsem jasno, kaj se dogaja. za trenutek je bila pripravljena celo oditi, brez besed in zapletanja s skrivnostnim rjavolascem. a nato je njegov pogled zašel do njenega globokega dekolteja, katerega je skromno prekrivala črna čipka. smeje je sledila njegovim očem; zmagoslavno je dosegla vse, kar je hotela.

lahko bi ga usmerila le nekaj metrov stran, kjer so se zbirali preprodajalci in kjer bi dobil svojo robo. »prvič si tukaj,« je prikimala, brez da bi se zares ozirala na njegove besede. bilo je še prezgodaj, da bi ga kar tako spustila od sebe; rjavolasec se je zdel absurdno lahka tarča. nekdo, katerega bi z veseljem spravila v posteljo in nato še v tolpo. in nato še nekajkrat v posteljo. tako bi bila zadovoljna in ona in javier. »si prepričan, da si želiš le robe? če si tu… tu lahko dobiš veliko več kot samo belo črtico,« se je sladko nasmehnila, medtem ko stopila še korak naprej, tako, da sta si bila z neznancem sedaj le še nekaj centimetrov narazen. »kaj praviš na to, da ti danes jaz pričaram lep večer?« drznila si je s kazalcem zaplesati prek njegovega obraza, ustavila se je šele na njegovih ustnicah. »ta dekleta so preslaba zate, to si opazil že sam. na tvojo srečo sem tukaj jaz. verjetno bi celo  lahko uporabila kakšno vezo, da ti dobiva nekaj robe. in vse to popolnoma zastonj. obljubim, da ti ne bo žal.«

 

ujel se je v mrežo njenih oči, potem pa trudoma pozornost usmeril v tla, saj mu je očitno postalo neprijeten, ko mu je tako posvečala pozornost. saj ne, da tega ne bi bil vajen, a po štirih letih samskega življenja, si je več kot očitno želel spati z dekletom in če je bila to edina možnost, ki jo je v tistem trenutku dobil, potem se je bil s tem sprijaznil. v trenutku globokega premišljevanja ga je njeno govoričenje pritegnilo nazaj v realnost in se je na njegovem obrazu zarisal zgolj nervozen nasmeh. » v bistvu sem res prvič v tem parku, ampak verjemi, da ne kupuje prvič ljubmica, « ji je zatrjeval, čeprav  si niti sam ne bi verjel. ni  bil kaj prida lažnivec in tega se je zavedal, a šlo je za poslovne zadeve, zato se ni mogel razkriti, da je tu zgolj zato, da nekoga aretira. sploh pa ne privlačne rjavolaske ki se je tako močno trudila za njegovo pozornost. » če ti tako želiš seveda, ampak res bi najprej robo, « je zamomljal. je bil morda preveč očiten? ne, vsaj na njenem obrazu se ni kazalo nobenega posebnega zanimanja, kot le to, da ga je vsekakor želela v svoji postelji. kot si je to želel tudi on, seveda. z roko je segel h njenim bokom in se je nežno oprijel, ko se mu je počasi približala. dišala je po nečem… znanem, a hkrati precej neznanem, a kar ej bilo najpomembnejše, dišala je. » kako ti je ime? « je zvedavo vprašal, potem pa se ji nasmehnil. ni želel spati z nekomu, katerega ni vedel niti imena. » tisto kar sledi se lahko meniva kasneje, ljubica. najprej bi robo, « je sedaj nekoliko odločneje dejal in naredil korak nazaj. nemočno se je razgledoval okoli sebe in čakal, da bo rjavolaska popustila in ga vendarle odpeljala do moških, ki so stali nedaleč stran in več kot očitno izmenjevali robo. vse kar je rabil v tistem trenutku je bilo zašiti tistega glavnega od katerega so vsi dobivali robo in potem je bil prost. ne povsem prepričan, da bo dekle kasneje sploh želela spati z njim, pa vseeno je bila služba na prvem mestu.