naloga 4, part 1, 418 words
Iz omare je na posteljo zložila najbolj svetle obleke, ki si jih je lastila. Ni hotela, da bi bila sumljiva že po tem, ker bi nosila črno barvo pa čeprav je imela ravno to najraje. V njej se je počutila urejeno,  ter neopazno, pogledi , ki jih je včasih čutila na svojem telesu so ji po kosteh zbujali dreget neprijetnosti. Ni marala pretirane pozornosti in sovražila je, ko so jo tujci slačili z očmi. Bila je uglajena, oče jo je vzgajal, kot da bi vzgajal princesko in dejstvo, da si nekdo, ki ga niti ne pozna, dovoli o njej imeti neprimerne misli se ji je zdelo ostudno, neprimerno in predrzno. Vendar tokrat bo morala potrpeti, ni si smela dovoliti spodrsljala zato bo morala stopiti iz svoje cone udobja in potrepeti nekaj uric v popolnem nelagodju.
Odločila se je za obleko do kolen, čeprav je bil marec in vzunaj ni bilo ravno dovolj toplo za poletna oblačila. Najprej si je na noge navlekla rjave najlonke in upala, da bodo vsaj malo pomagale nato pa čez oblekla obleko. Bila je bela, brezn naramnic, do pasu oprijeta nato pa je prosto padala do kolen. Na spodnjem delu so bili narisano svetli cvetovi japonske češnje, še vedno pritrjeni na tanke veje.  Odločila se je za bele čevlje z petcentimetersko peto ter roza torbico. Svoje lase je spela v visoko figo in nekaj las ji je prosto padalo ob obrazu. Nanesla je še ličila in takoj se je počutila deset let mlajšo.
V svojo odločitev ni bila preveč prepričana  in upala je, da nebo tako oblečena zbujala še več pozornosti, kakor v navadnih hlačah in potrebovala je nekaj trenutkov pred ogledalom, da je prepričala sama sebe, da mogoče pa ni tako hudo izstopati. Živčno je zavzdihnila, si na ustnice nanesla rdečo šmino in poljubila ogledalo. Rahlo se je nasmehnila ter odtis nato takoj obrisala, da nebi prejela kakšne pripombe svoje sostanovalke, čeprav je ta neprestano puščala svoje stvari po celem stanovanju in mirello počasi spravljala ob živce. 
Pri vhodnih vratih si je še oblekla tanko črno jakno iz umetnega usnja ter se odpravila ven.
Ozračje je bilo kljub soncu hladneje kot je pričakovala in kljub svojemu nasprotovanju nad mučenjem živali si je v tem trenutku želela krznen plašč, ki bi jo grel. V trenutku je to grdo misel pregnala iz svoje glave ter se osredotočila na pot. Odšla je peš, saj je upala, da jo bo hoja ogrela in do parka tako ali tako ni bilo veliko.
[/size]