julian eliandro de assis ferreira

Naslov sporočila: julian eliandro de assis ferreira Čet Avg 04, 2011 4:17 pm

JULIAN ELIANDRO DE ASSIS FERREIRA

21 YEARS : THIRD : THEATHER STUDIES : RIO DE JANEIRO, BRAZIL : FRANCISCO LACHOWSKI <33

» Hi. My name is Julian and i am addicted to.. acting. Dobro, to se sliši kot iz tistih terapij za zasvojene, s katerimi jaz nimam nič opraviti, ampak moje besede vseeno držijo kot pribito. Ne glej, šalim se. Oziroma ne, fifty-fifty. *smeh*
Sicer pa sem že slišal od mnogih žensk, da sem kot Zac Efron. Resno? Jaz osebno se mu ne zdim prav nič podoben, čeprav priznam - ne poznam ga tako dobro in niti ne vem kakšen je zares videti. In potem se vedno sprašujem, če je ta opazka nekaj dobrega ali morda kaj slabega, potem pa ugotovim, da mi ženski um s tem želi sporočiti samo da sem pač.. lep. Okej, nikoli ga ne bom zares razumel. Kakorkoli že, Zac pač ne morem biti. Ne vem, če je to vredno omeniti, ampak pojem hudičevo slabo. Pravzaprav tako, da ne zadenem niti enega pravilnega tona, ampak še vedno pojem, če mi to pač zapaše. Seveda takrat vsi, ki so okoli mene v radiju do sto metrov zbežijo stran, ampak hej, saj to ni nič slabega - poznam vsaj način, kako se določenega osebka znebiti. Ampak ja, če že ravno govorimo o podobnostih med Zacom in mano, potem je tukaj še ples in igranje. Dobro, nočem se hvaliti ali kaj takega, ampak mislim, da sem v tem nekoliko boljši od njega, vsaj pri zadnjem. Ampak presodite o tem sami, ja? Jaz samo nočem biti več Zac, sploh pa niti nimam pojma, kdo to zares je.
Kakorkoli že, ime mi je Julian - ja, to ponavljam še enkrat, za primer, če ste slučajno preslišali moje ime - in prihajam iz Brazilije. Pa saj vem, moje ime se niti približno ne sliši kot nekaj brazilskega, ampak če vas kaj moti greste lahko mirne volje trkat moji mami na grob, ki se je tega imena domislila. Ja, prav ste slišali - moja mama je mrtva in to že od mojega tretjega leta dalje. Vem, žal vam je in meni je tudi, čeprav je nisem zares poznal, sploh pa moja spominska kartica ne sega tako daleč v preteklost. In vaša tudi ne, če smo ravno pri tem. *smile* Kakorkoli, od takrat dalje je za nas tri moške, ki sestavljamo pretežni del naše družine, vedno skrbela moja sedem let in pol starejša sestra. Zdaj je seveda odšla že na svoje, a nam še vedno občasno pomaga pri kuhanju ali pri katerokoli gospodinjskih delih - no ja, moški nismo ravno za to, kajne?
Zato sem ji hvaležen, ker je toliko skrbela za nas, čeprav se do mene kot najmlajšega v družini še vedno obnaša tako zaščitniško kot da bi bil še otrok, čeprav jih štejem že enaindvajset, za božjo voljo. Ampak dobro, tega ji pač ne morem zameriti, navsezadnje se je vedno trudila, da bi preživeli. Namreč pred leti, ko sem bil jaz še desetletni mulec smo bili praktično popolnoma brez denarja. Z očetovo borno plačo smo se komaj prebili skoz mesec in takrat, ko je oče delal dobesedno cele dneve, da bi vsaj kaj zaslužil, tudi mi otroci nismo kar sedeli in čakali križem rok; sestra je večkrat varovala otroke pri neki bogati družini ali pa opravljala gospodinjska dela, medtem ko sva jaz in moj tri leta starejši brat čas zabijala na ulici, kjer sva pred občinstvom izvajala razne trike z rolko in si tako prislužila vsaj nekaj denarja. Tega je bilo bolj kot ne malo, a zadovoljna sva bila s tistim, kar sva dobila. Bilo je zelo težko, a na srečo sem od matere podedoval vsaj pamet, tako da v šoli nisem imel težav - veljal sem za odličnjaka, čeprav po pravici povedano se nisem nikoli zares učil. No, pa saj se tudi sedaj ne. *smeh* Ampak takrat sem čas raje porabil za kaj bolj koristnega kot pa da bi neprestano sedel za knjigami in se piflal tiste oslarije, ki jih tako ali tako ne bi nikoli zares rabil v moji igralski karieri. Ja, postati igralec je bila moja otroška želja, a sem se moral za to kar veliko potruditi. Kakorkoli že, namesto da bi se učil kot so to počeli moji sovrstniki, sem jaz čas zabijal na igrišču, v gledališču in na plaži - to so bila tri področja, kjer sem preživel vso svoje otroštvo in bi tako lahko kar vse tri oklical za svoj drugi dom. Poleg tega, da sem pridno vadil besedila za gledališke igre, in to sem največkrat počel kar vzporedno z rolkanjem, sem imel še eno veliko strast - deskanje. Deskam že odkar pomnim in tudi tega sem se, prav tako kot rolkanja, naučil od svojega starejšega brata, ki me je kasneje tudi prepričal v to, da sem se začel udeleževati raznih tekmovanj. Čeprav se ne rad hvalim, moram vseeno povedati, da sem bil kar uspešen in si tako večkrat prislužil zlato kolajno. Verjamete ali ne, preprosto sem se zaljubil v ta šport in mi je bilo skoraj bolj pri srcu kot karkoli drugega, potem pa sem pri svojih štirinajstih letih staknil hudo poškodbo kolena in mi je bilo nenadoma vse onemogočeno, kajti zdravniki so mi za en čas prepovedali skoraj vse. Bilo mi je malce čudno, ko sem bil navajen, da sem vsak dan preživel nekaj uric na deski, a sem 'tolažbo' našel v igranju, s čimer sem se začel še bolj resno ukvarjati in tako s takratno šolsko gledališko skupino nastopal vsepovsod. No, takrat se mi je tudi nasmehnila sreča, čeprav še zdaj ne morem verjeti, da se je to zares zgodilo - opazil me je namreč neki pomembnež iz Amerike in mi - kot odličnemu igralcu in učencu obenem - ponudil štipendijo za prestižno igralsko akademijo v New Yorku. Seveda pri tem nisem okleval, kajti končno so se mi začele uresničevati moje otroške sanje in tako čez dober mesec po tem že odletel v Združene države Amerike. Priznam, težko mi je bilo kar tako zapustiti svojo rodno državo, družino in prijatelje, vendar mi za takratno odločitev nikakor ni žal. V New Yorku sem tako končal srednjo igralsko šolo, potem pa sem študijo nadaljeval na tamkajšnji fakulteti, v okviru katere sem tudi na tej izmenjavi. No, kaj ni to super? «

long enough : just this one (: : pure awesomeness !

PLAYED BY CHRISTINE ?!

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

julian eliandro de assis ferreira Sprejeta

CHRISTINE ?!, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.