tag is amazing neal here is 772 words and anthea is looking like this!. o yeah these two are going to have so much fun! :3

nikoli si ni mislila, da jo bodo kdajkoli pripravili do tega, da se dejansko udeleži smučarije. ozrioma bolje rečeno smučanja, sankanja, deskanja, snežnih zabav in vsega tega v švicarskih alpah. ampak že samo to, da bo spet obiskala neko novo državo, spet povsem nekaj drugega je bil zadosten razlog, da se tudi sama prijavi na izlet v sant moritz. odšli naj bi na neke vrste ponovoletno zabavo in v mislih je bila anthea že tam. novega leta resnično niso pravznovali preveč pestro, bolj po manjših skupinicah, zabubljeni vsak v svojem nočnem klubu. navajena je bila, da je za novo leto v družbi vseh možnih prijateljev...in bastiana. letos je bilo pač vse čisto drugače. in tukaj je kar naenkrat nastal še en razlog, zakaj je bilo čisto super, da se je udeležila tega, hm, taborjenja? spakirala je svoje stvari v kovček, no kovčke, komaj dan pred odhodom. toda vseeno je bila do ure pripravljena. zavita v debel, zimski plašč, z kapo na glavo in škornjam na nogah, je zjutraj zmrzovala z preostalimi študenti, ki so se odločili za oddih, na amsterdamskem letališču. vsaj to je bil en plus, da so tja potovali z letalom in ne z avtobusom, kakor je bilo sprva planirano. zaradi tega je bila vsota, ki so jo morali plačati za izlet, sicer nekoliko višja, toda pot zato toliko bolj udobna. poleg tega pa so prišli na cilj veliko hitreje, kakor, če bi se odločili za pot z avtobusom. in ne glede na vsa tista pripovedovanja prijateljev, ki so že bili v tem idiličnem mestu v švici, da je samo mraz in sneg doma tam, je bila anthea naravnost navdušena nad izgledom in idilo mesteca. res je bilo predvsem zelo mraz in čisto zasneženo, toda celotna podoba moritza, je antheo naravnost očarala. pred velikim kompleksom apartmajev v katerih so bili nastanjeni, je bila pripravljena stati še malo dlje, samo, da bi se nagledala vseh tistih gora, ki so jo obdajale. toda mraz je z vsakim trenutkom postajal bolj nevzdržen in na koncu je tudi ona, z zadnjo skupinico, ki je še stala zunaj, zakorakala v toplo notranjost kompleksa. pri recepciji je povedala svoje ime, nato pa se z ključom, ki ga je dobila, odpravila proti stopnicam, ki so vodile v drugo nadstropje, kjer se je nahajala njena soba. soba, ki si jo je delila še z nekom. baje z nekim fantom, katrega imena pa od malega in debelušnega receptorja, ni ujela. ko je torej končno prišla do drugega nadstropja, odklenila vrata svojega apartmaja, jo je tam čakalo prijetno presenečenje. apartma je bil resnično lepo opremljen, velik in topel. ogen v kaminu je gorel kar je pomenilo, da se jima s sostanovalcem ne bo potrebno preveč drenjati drug k drugemu, ker bi ju zeblo. toda šok je nastal, ko je stopila v spalnico in ugotovila, da se bosta pravzaprav morala drenjati, kajti apartma je premogel samo eno posteljo. ta je bila sicer velika in prostorna, toda vseeno ni bila preveč navdušena nad tem, da bo posteljo delila s popolnom neznancem. in neznanec je ravno v tistem trenutku odprl vrata apartmaja in se glasno zadrl v pozdrav. glas ji je bil vsekakor bolj znan, kakor je pričakovala, da bo. stopila je iz spalnice in se nasmehnila rjavolascu, ki je stal pri vratih, ves otovorjen s prtljago. »anthea,« se je predstavila nazaj in pokimala, »ja sigma ja, tudi ti kaj? se mi je kar zdelo, da sem te že videla nekje.« videla ga je že večkrat, če ne drugega na sestanku sigme in po hodnikih. toda besede z njim ni spregovorila še nikoli. zasmejala se je ob njegovi pripombi glede alkohola in spanja in zmajala z glavo, »moram te razočarati, ampak tisti alkohol boš moral deliti z svojo sostanovalko ja, čeprav lahko menjava, glede na to, da svojih steklenic ne mislim tovoriti nazaj v amstedam,« je pripomnila in pomignila na kuhinjski pult na katerem je že stala steklenica vina in absinta. posmehljivo je prhnila ob omembi postelje in zmajala z glavo, »kar se pa tiče tega, no posteljo boš moral deliti z mano ravno toliko kakor alkohol,« je zamrmrala in se sesedla na kavč pred kamin, »čeprav brez težav lahko jaz spim na kavču, če nama drugega ne bo preostalo in bo tvoje dekle preveč razjarjeno nad novico, da boš v postelji z neznanko.« zadnje kar je potrebovala je bilo to. postaven sostanovalec z bolestno ljubosumnim dekletom, »lahko pa me pomiriš s tem, da nimaš dekleta, potem ne vidim težave v delitvi postelje.« stopila je proti pultu in z njega potegnila dva kozarca in vino. morala je priznati, da je bil neal vsekakor postaven, torej resnično ni videla nobene težave v tem, da bi delila svojo posteljo z njim. »saj nimaš nič proti na kozarec za dobrodošlico?«