tagged: lovely Ava


Resnično kmalu so se zaključila še zadnja predavanja v tistem dnevu in ko je profesor oznanil, da bodo imeli kmalu preizkus znanja, je Andrew globoko zavzdihnil in povesil glavo. To je pomenilo le to, da bo moral nekaj dni sedeti za knjigami in ponavljati dokaj nezanimivo snov. Klasična glasba. Pesniki, poeti, ki so živeli že davno. To res ni bila snov, ki bi si jo želel se učiti. Sam je raje poprijel za instrumente in ustvarjal novo glasbo. Pa vendar je vedel, da ga lahko zgodovina veliko nauči. Prav tako so note, po katerih igrajo že zelo zgodovinske. Stare. Vendar še vedno uporabne. Pospravil je knjige in svinčnik v torbo in se odpravil proti izhodu. Na zunanjem dvorišču je nekoliko upočasnil svoj korak ter tako med hojo brez problemov zvil cigaret in ga prižgal. Sovražil je tiste cigarete, ki si jih potegnil iz škatlice že pripravljene na uporabo. Sam je že nekaj časa kadil le tobak, saj mu je bil okus in vonj po svežem tobaku veliko bolj pri srcu. Prav tako so bili zvitki nekoliko tanjši, kar je oboževal.

Zavil je proti mestu in si ob sprehodu ogledoval znamenitosti Amsterdama. Bil je prekrasen dan za sprehod po uličicah in za opazovanje okolice. Amerika je bila proti Nizozemski pusta in nezanimiva. Tukaj pa si lahko srečal najbolj zabavne ljudi na svetu. Prav tako je bilo tukaj veliko študentov na izmenjavah, tako da si lahko srečal ljudi več nacionalnostih in ras. Vsi so si bili med seboj različni.
Sprehodil se je čez most in opazoval ljudi, ki so hodili ob reki. Nekateri so celo kolesarili. V daljavi je opazil simpatično svetlolasko, ki je sedela v mirni kavarnici na obrežju reke in se ni pustila motiti.
Sprehodil se je čez celotni most in se najprej obrnil v smeri stran od kavarnice in si ogledoval trgovinice ob reki. Zavil je v glasbeno trgovino in si ogledoval kitare, čeprav je ni imel namena kupiti. Stopil je do pulta ter si tam ogledal nekaj trzalic in se na koncu odločil da si kupi nekaj novih. Trzalice so bile potrošni material. Bile so tako majhne, da si jih zlahka kje pozabil. Spravil jih je v žep in se vrnil na ulico. Svetlolaska je še vedno sedela za mizo.
Počasi se je približal in bolj kot se je približeval, bolj se mu je zdelo, da dekle od nekje pozna. Bil je zelo znan obraz.
"Ava?" je presenečeno vprašal, ko se je ustavil ob njeni mizi. Nikoli si ni mislil, da bo v Amsterdamu srečal staro prijateljico. "Kako si?" jo je vprašal po tem ko sta se objela in nato sedel nasproti nje. "Dolgo je že tega odkar smo se nazadnje videli. Kako kaj družina. Vse štima tako kot mora?" Iz njega se je izlil kup vprašanj, saj Ave že dolgo ni videl, prav tako ne slišal. Nazadnje sta se pogovarjala pred skoraj letom dni. "Če bi vedel, da boš tu bi ti zagotovo pisal in bi se lahko že prej videla. Nič ne sporočiš." je z narejeno jeznim glasom dodal in ji pomežiknil. Natakarici je naročil velik latte macchiato, nato pa se zopet obrnil proti prijateljici.

comment:its lame and very short , but its a start! hope you're ok with it. for inspiration i'm listening Kings of Leon