Gost Gost
| Naslov sporočila: femi isis rameses Tor Dec 20, 2011 10:04 pm | |
|
FEMI ISIS RAMESES
TWENTY : SOPHOMORE : ART : CAIRO, EGYPT : ASHLEY SKY
"Vedno me je zanimalo kam tajnice pospravijo vse te dolgočasne, kilometre dolge življenjepise. Verjetno jih večina konča v smeteh za temi javnimi ustanovami, ki jih poznamo tudi kot univerze. Kakšen pis tu ali tam, pa se mogoče celo preda naprej. Ampak verjetno samo, če imajo občutek, da se bo iz študenta, ki ga je napisal, nekaj izcimilo. Torej lahko že zdaj sklepam, da bo moj dokument končal v smeteh. Takšnih ali drugačnih. Pozdravljeni, moje ime je Femi Isis Rameses. Da, uporabila sem isti začetek, kot že večina brezupnih študentov pred menoj. A kaj naj? Eni se pač nismo rodili s pisateljsko žilico. Čeprav moram priznati, da so bili učiteljici v osnovni šoli moji spisi še kar všeč. Kakorkoli, rodila sem se pred enaidvajsetimi leti v peklensko vročem Kairu. Pred očmi se vam je prikazala puščava brez konca, s piramidami in kamelami, kajne? No, naj vas razočaram. Tudi Kairo ni več to, kar je bil včasih. Je samo še eno povsem navadno betonsko mesto, ki jih je na tem zmešanem svetu že tako ali tako preveč. Spomini vezani na otroštvo niso lepi. Mame nikoli nisem spoznala, saj je umrla pri porodu. O očetu, pa raje ne bi izgubljala besed. Ampak če sem že načela to temo, jo bom še dokončala. Mislim, da je bil prvi šolski dan. Vsa vesela sem skočila z avtobusa in prihopsala domov. Že ko sem stopila skozi vrata sem začutila, da nekaj ni v redu. Tiho kot miška sem se sprehodila v dnevno sobo in zagledala svojega očeta v solzah, s steklenico in starimi fotografijami v rokah. Sprehodila sem se še bliže in roko nežno položila na njegovo ramo. Sunkovito je obrnil glavo in me pogledal. V njegovih očeh je bilo sovraštvo, jeza in predvsem žalost.Spomnim se samo še pekoče bolečine na obrazu, zatem pa tema. Nič drugega kot ena sama grozna črnina. Nikoli nisem izvedela in prosim boga, da nikoli ne bi izvedela, kaj vse se je takrat dogajalo z mano. Namreč, ko sem se naslednje jutro zbudila, je bila bolečina nepopisna. Po celem telesu sem imela ogromne modrice in lahko bi prisegla, da sem imela izpahnjeno čeljust in grdo razklano ustnico. Seveda se je oče mastno zlagal, ko me je peljal k zdravniku ine me s tistim svojim pogledom prisilil, da sem za njim ponovila zgodbo, ki jo je natvezil gospodu v belem plašču. Takrat sem zasovražila svojega očeta iz dna srca in sovraštvo se je iz dneva v dan krepilo, tako kot njegovi udarci. Nikoli nisem bila normalna deklica. Namesto da bi se brezskrbno igrala čajanke z barbikami in medvedki, sem morala že ob petih zjutraj raznašati časopise. Namesto da bi se popoldne z ostalimi deklicami igrala na cesti, sem doma pospravljala in kuhala. Namesto da bi me oče peljal ven na sladoled, mi je ob omembi le tega namenil zaušnico. Vsako noč sem zakopala svojo glavo pod blazino in se razjokala. Pijanec se je znašal nad mano tako fizično kot psihično. Uničeval je mene, moje življenje. Vsak dan je bil živi pekel in nova borba za preživetje. In nekega dne, sem imela vsega enostavno dovolj. Spakirala sem tisto malega, kar sem imela in za vedno zapustila edinega sorodnika, ki sem ga še imela. Naslednja dva meseca sem živela na cesti in se preživljala s prodajanjem slik. Da, slik. Pravzaprav je slikanje edini razlog, da sem lahko preživela to mučno obdobje svojega življenja. Vedno ko se je v moji roki našlo kakšno pisalo in se pred menoj znašel kakšen list papirja, sem postala druga oseba. Bila sem v drugem svetu; svetu, kjer sem bila lahko karkoli. Svetu, kjer je bilo vse tako, kot sem hotela jaz. Za nekaj časa sem pozabila na vse težave in skrbi in samo uživala v trenutku. Torej, po dveh mesecih življenja na ulici, me je odkril profesor z neke elitne univerze in me vzel pod svoje okrilje. Kot podnajemnica sem živela pri njegovi družini, se vpisala na faks, dobila štipendijo, poiskala službo in končno zaživela kot normalno dekle. Takrat sem končno dobila življenje, ki sem si ga tako želela in si ga tudi prekleto zaslužila. Dobila sem novo priložnost in izkoristila sem jo. Živim, da živim in ničesar ne obžalujem."
A YEAR : N/A : GORGEOUS :3
FIFI
|
|
vesna main admin
število prispevkov : 1181 cash : 2208 street reputation : 65 tvoja starost : 36
| Naslov sporočila: Re: femi isis rameses Sre Dec 21, 2011 9:39 am | |
| FIFI, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY ! tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu. prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje. in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko. |
|