KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava



 

Share | 
 

 baba coffee

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
hunter welsch
hunter welsch


Female Aries Dog
število prispevkov : 352
cash : 712
street reputation : 151
tvoja starost : 30
starost lika : 26
group : police
kraj rojstva : nashville, tennessee

baba coffee _
ObjavljaNaslov sporočila: baba coffee   baba coffee EmptyTor Avg 02, 2011 9:52 pm

baba coffee Baba
Nazaj na vrh Go down

Gost
Gost


baba coffee _
ObjavljaNaslov sporočila: Re: baba coffee   baba coffee EmptyPon Dec 26, 2011 8:09 pm

    tagged: alexander. (:
    comment: i know it's short, but let's keep it that way, shall we?


    oh, kako zelo je oboževala amsterdam. sicer se v aprilu ni ravno kazal v svoji najboljši luči, navsezadnje ji dež ni bil ravno najbolj pri srcu. saj je imel neko svojo čarobnost, kot fotografinja je to znala ceniti, a po drugi strani je bila dokaj praktičen človek in dež ti je resnično lahko uničil marsikateri načrt. če si to pustil seveda. sama se ni dala preveč motiti, po ulicah se je sprehajala kar brez dežnika, ni je kaj dosti motila, če se je zmočila - mehkužnost vsekakor ni bila ena izmed njenih slabosti. tako je imela roka v žepih in si med hojo lahkotno požvižgavala znan napev. 'the sun is shining, come on get happy...‘ bila je dobre volje, a tako je bilo ponavadi. ni se obremenjevala s stvarmi, živela je iz dneva v dan... ja, to je bila lotte. sovražila je načrtovanja za prihodnost, to je za njo popolnoma uničilo čarobnost presenečenja in vzemirjenja ob novi stvari. z rahlim škrtom so se vrata pod njeno roko vdala in stopila je v majhno, a ljubko kavarno, ki je bila ena izmed njenih najljubših v mestu. biti domačin je bila velika prednost, ker je imela vse življenje čas, da je raziskala vsak najmanjši kotiček, ki bi znal biti zanimiv, ko so se s prijatelji skrivali naokoli ali počeli kaj podobnega. tako je bila ena izmed redkih, ki je vedela, da boljše vroče čokolade, kave ali čaja, ne boš dobil nikjer drugje, pa čeprav je bila tukaj cena smešno poceni in obiskanost zelo majhna, zaradi nekoliko neumne lokacije. le ta je bila namreč globoko v notranjosti mesta, skrita v eni izmed stranskih uličic amsterdama. sicer si lahko dobil tukaj tudi nekaj drugih, zanimivih stvari, a vsaj tokrat je to ni ravno zanimalo. nasmehnila se je natakarici, ki jo je že poznala, tukaj je bila namreč kar pogosto, in si izbrala mizico v kotu, njeno običajno mesto, kjer je skozi okno videla kako so dežne kaplje neumorno padale in ljudje hiteli sem ter tja. videti je bilo, da se vsem nekam mudi. sama je iz nahrbtnika, ki ga je imela s sabo izvlekla knjigo ter se povsem sproščeno in umirjeno posvetila branju. naročila je še skodelico najljubšega čaja in kot ponavadi je zraven dobila še nekaj peciva. iz skodelice se je kadilo ter omamno dišalo, da se sploh ne bi mogla upreti, tudi če bi želela. branje je bilo ena izmed stvari, ki so ji bile pri srcu že od malih nog, ko sta jo starša puščala samo doma in se je pač morala znajti kakor je vedela in znala. velikokrat se je vtihotapila v njihovo ogromno knjižnjico in med policami poiskala kako zanimivo zgodbo, ta razvada pa je ostala vse do danes. nekaj časa je tako uživala, ko je skozi vrata stopila znana postava. obraz ji je prešinil širok nasmešek in na hitro mu je pomahala, da bi pridobila njegovo pozornost. alexander je bil njen dober prijatelj, ki ga je spoznala ob začetku njegove izmenjave. bil pa je tudi nepoboljšljiv ženskar, zaradi česar sta si bila velikokrat v laseh. vse prijateljstko se razume. ni si mogla kaj, da ga ne bi dražila vedno, ko je imela to možnost. »alexander, kaj pa ti tu?« se mu je nasmehnila ter pomignila naj prisede. »nisem vedela, da zahajaš tudi v kavarne, a ni tvoje naravno okolje bolj kakšen nočni klub?« ga je malce zbodla, pri tem pa pospravila knjigo. »razen, če se boš spet hvalil s tem koliko si jih položil v zadnjem tednu, kar pa že tako ali tako veš, da me ne bo ravno impresioniralo,« mu je še rekla in se namuznila. morda bi komu zvenelo zlobno, a vedno ga je rada dražila. pa saj je vedel, da ga ima vseeno rada, njegovega početja pač ni najbolj odobravala, navsezadnje je bila le predstavnica nežnejšega spola.
Nazaj na vrh Go down

Gost
Gost


baba coffee _
ObjavljaNaslov sporočila: Re: baba coffee   baba coffee EmptyTor Dec 27, 2011 9:13 pm

    Ko je profesor zaključil predavanje je Alexander skoraj zavriskal od veselja. Mislim, komu se pa ljubi poslušati o čemerkoli že je govoril? Pospravil je svoje zapiske, ki je bilo čisto nič napisano, pa še baje, da so veliko napisano tisti, ki so poslušali. Brez veze, pa tudi, če jutri pišemo test. Saj zna popolnoma nič, kar je… super? In se bo naučil, ko bo utegnil, se pravi… nikoli? Odločil se je, da bo odšel v bližnjo kavarno in s kom malce pokramljal, saj v Amsterdamu je skoraj vsakega poznal. Alexander sicer res ni hodil veliko ven, razen v nočne klube, seveda. Ampak, da si ga videl v kakšnem baru bi bilo zgolj naključje. Vseeno je včasih zašel in popil kavo, ki je njegova velika razvada, za cigareti. Po deževnem Amsterdamu in s pokvarjenim dežnikom se je sprehajal. Ni maral dežja, preprosto ni, oddajal je negativno moč, dež namreč. Bilo je kot, da ti nekdo zliva vodo na glavo in s tem pokvari lepo pričesko, ki si jo zjutraj posebno pripravil. In prav to se je zgodilo Alexandru. »Prekleto,« je zaklel in pogledal svoj odsev na šipi v izložbi. Lase je imel zlepljene skupaj. Spet je ponovil enaki stavek. Kje je poletje? Alexandru bi to veliko bolj dišalo, kot pa ta presneti april. Če bi bilo poletje, bi se lahko tukaj v kopalkah razkazoval. Oh ja, ženske bi prav norele za njim, le kako bi se jim lahko uprl?
    Ko je zagledal majhno kavarno, ki je pa imela na veliko napisano Baba Caffee, je vstopil. Vrata so močno zaškripala, najbrž niso bila prav nova. Notri ni bilo skoraj nobenega, a je presneto dobro dišalo po kavi in Alexander je za trenutek zaprl oči in se prepustil vonju. Uau, nujno mora spiti eno kavo, če ne več, nedvomno. Zaslišal je znani glas prijateljice Lotte, ki je tam sedela in pila kavo in v rokah je imela knjigo. »Kaj jaz tukaj? Ja, kavo bom spil,« ji je rekel, medtem ko je prihajal k njej in se usedel k njeni mizi. »En kapučino,« je pomignil natakarici, »pa še rogljiček za lepo damo.« S tem je seveda mislil svetlolasko, ki je bila Alexandrova dobra prijateljica in prav vesel je bil, da jo je videl, že dolgo se nista videla. »Torej, kaj pa ti tukaj?« jo je vprašal, natakarica je pa že prinesla naročeno. Alexandru je dala kapučino, Lotte pa rogljiček. »Predobro me poznaš, a predkratkim nisem nobeno položil,« je v smehu povedal. Ljubil je Lottin smisel za humor in, ko ga je dražila. Bila je.. preprosto kul in luštkana. Alexander je že naredil prvi požirek kave. Oh, kako je oboževal vonj kave, ki je plapolal v kavarni. Kako že prej ni poznal te kavarne, zaboga? »In kako si pa ti drugače?« jo je vprašal, čeprav ga ni zanimalo, saj ni sploh prijateljski tip, raje se je razvajal med pitjem kave. Iz žepa je vzel škatlico cigaretov in si enega prižgal. Že stotič je sklenil, da bo nehal kaditi, ampak to je tako dobro in na vsakem mestu mora prižgati cigareto. Razvada pač, nič posebnega. Vdihnil je nevarni strup v pljuča in izdihnil dim čez nos, kot zmaj in pravi frajer je bil, kot že je. »Saj te ne moti ali pač?« je sarkastično vpraša, se malce zasmejal in zopet vdihnil in izdihnil naravnost proti Lotte dim.

    this is for adorable lotte. it's only 551 word, you said short. chuckle


Nazadnje urejal/a alexander fielder Sob Dec 31, 2011 9:56 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down

Gost
Gost


baba coffee _
ObjavljaNaslov sporočila: Re: baba coffee   baba coffee EmptyPet Dec 30, 2011 9:50 pm

    alexander je bil še vedno povsem neka, kot točno tistega dne, ko ga je prvič srečala, kar je bilo nekje na začetku njegove izmenjave. takoj sta se razumela, čeprav je bil rjavolasec resnično eden izmed največjih ženskarjev, kar jih je lotte poznala. prav gotovo je spal z večimi ženskami, kot jih je sama sploh poznala. poleg tega pa sta se velikokrat z veseljem zbadala, a nje to ni kaj dosti motilo. pravzaprav jo je vse skupaj prav zabavalo. ja, bil je ravno to. zabavna družba, rada je bila v njegovi bližini, poleg vsega pa je bil še čeden - kar sicer ni bilo tako pomembno zanjo, a škodi pa menda ne? narahlo se je namrščila ob njegovem nazivu 'lepa dama‘ to namreč vsekakor ni bilo nekaj, kar je rada slišala, prej ji je šlo na živce. tako kot mična gospodična ali podobne oslarije, a najbrž se je alex tega še predobro zavedal in jo tako klical ravno zaradi tega. vseeno se mu je nasmehnila in se zahvalila za rogljiček, ki se ji bo vsekakor prilegel. »pravzaprav je to eden izmed mojih ljubših kotičkov v amsterdamu. nadvse premalo cenjena kavarnica, se ti ne zdi? ko nisem kje zunaj, se najraje zadržujem tu, kar se ti vsekakor ne bo zdelo nenavadno, ko boš napravil požirek te njihove kave - odlična je,« mu je rekla in pomignila proti njegovi skodelici. »čakaj... verjetno nisem prav slišala,« je znalašč zaigrala prav smešno zaigrano presenečenje in se trudila prikriti smeh. »imaš vročino, kaj?« svojo dlan je položila na njegovo čelo ter igrala zaskrbljeno dušo, ki mu je ravnokar izmerila temperaturo. »torej so tvoje tehnike osvajanja malce ostarele med nizozemskimi dekleti, kaj?« ga je še malce dražila in narahlo dregnila v ramo. »ali pa se je sam alexander fielder celo zaljubil in odločil postati zvest? kajti v tem primeru mi moreš dekle vsekakor predstaviti, uspel ji je pravi čudež,« se je zasmejala, pri tem pa si popravila koder las nazaj na svoje mesto. v resnici je kar težko verjela, da je bilo to res - poznale je moške, kot je bil tale pred njo in ti so se res težko zaljubili. »jaz sem super, saj veš... živim iz dneva v dan in se trudim čim manj sekirati glede malenkosti,« je skomignila z rameni. v resnici je bila dokaj preprost človek, ki so jo osrečile že zelo majhne zadeve, kot je bila preprosto dobra družba. seveda je imela tudi nekaj skrbi, ob tem ji je še posebej v misli padel en določen temnolasec, a o tem ni želela razmišljati ali se glede tega obsesirati. le na trenutke, ko je bila obdana s kakimi tujimi ljudmi, kjer je bila še vedno nekoliko zadržana, takrat je odplavala v neke svoje svetove in se prepustila toku misli. sedaj pa je bila v družbi zabavnega sogovorca in ni mislila pustiti, da bi jo naenkrat zajela melanholija. »verjetno je zdaj trenutek, ko pričakuješ, da se bom delala vso ogorčeno in zahtevala, da takoj ugasneš to stvar, kaj?« se je nekoliko namuznila, preden je nadaljevala. »no, pa ne bom - pravzaprav bi te prosila, če bi daš kakšno, jaz sem škatlico, skupaj z vžigalnikom pozabila doma.« cigareti so bili vsekakor ena izmed tistih njenih slabih razvad, česar se je sicer zavedala, a se je ne bi mogla kar tako otresti. »kako si pa ti? že dolgo se nisva slišala. kako ti gre kaj pisanje? si v amsterdamu že kaj bolj domač ali bom morala v kratkem igrati kakšnega vodiča?« mu je izstrelila nekaj vprašanj ter počakala, da odgovori. saj ne naletiš prav vsak dan na starega znanca, to je želela izkoristiti. bilo je prav zabavno kako zelo se je lahko spremenila v pravi družbi. it tihe miške, ki v kotu bere knjigo, se je lahko ob pravemu človeku v hipu spremenila v sproščeno dekle, ki se je veliko smejalo in govorilo. takšna je bila večinoma okoli svojih prijateljev, pa naj je bilo to preprosto v kavarni, tako kot zdaj, ali pa zunaj, ko so igrali nogomet ali kaj podobnega. to so bile stvari, ki so ji na obraz prinesle nasmešek.
Nazaj na vrh Go down

Gost
Gost


baba coffee _
ObjavljaNaslov sporočila: Re: baba coffee   baba coffee EmptyTor Jan 03, 2012 2:26 pm

    Lotte je bila kot Alexandrova mlajša sestra, vedno ob strani, zabavna in vedno dobre volje in tudi njega spravila v tako voljo. Naravnost oboževal jo je z vsem tisti kodri, ki so jih dostikrat padli iz svojega mesta in nasploh je kazala uporništvo, čeprav je bila drugače bolj tiha in mirna, a preprosta in nezahtevna, kar je Alexander še prekleto posebej imel rad na njej. Ampak še vedno je čutil neko povezavo do nje, ki pa ni bilo običajno za prijatelje, ampak o tem ni sploh rad povedal nikomur, kaj šele Lotte in zato tudi zdaj ne bi rad o tem razmišljal. Alexander je bil le eden od Lottinih dobrih prijateljev in pika. »Ah, saj res, ti si vedno v takih kavarnicah, kjer srkaš kavo in bereš knjige, ker si knjižni črv, ne?« se je malce pohecal, čeprav je bilo res. Lotte si zares velikokrat srečal v kavarnah, kjer v miru pije kavo in bere. Oh, Alexander sovraži knjige in vse kar je povezan s tem, sploh se ne spominja kdaj bi nazadnje bral knjigo. Hm… najbrž nikoli? »Se strinjam, kava je pa zares super duper,« je še dodal in naredil še en požirek svojega kapučina. Da, zares je bila ob vsakem požirku boljša in sladka. Alexander si je najbrž celo tono sladkorja dal notri, kar je naredil pri vsaki kavi, saj mu je sladka kava bila bolj pri srcu kot pa tiste grenke in gnile. »Ha ha, kaj smej se, ja,« je rekel in se zasmejal. A po glavi se mi je nonstop pojavljala svetlolaska, ki jo je predkratkim srečal v univerzi, kar je bilo zelo čudno. Alexander ni nikoli mislil o dekletih, ki jih je srečal, še bežno se jih je spominjal. Tukaj je šlo drugače, mogoče je Alexander postal zvest, mogoče se je zopet zaljubil, kar Alexandru ni bilo pikico podobno. To je raje zadržal zase, spet. »Eh, nobeni ni uspel čudež, Alexander je preveliki frajer za te resne zveze in zvestobo in bog ve kaj še so se izmislili,« je zavil z očmi, vedno je sovražil resne zveze. Nikoli ne zna uspeti. Nikoli ne more uspeti. Kaj, ni res?»To je kar nekaj,« je še dodal in v rokah držal kavo in pil zares odlično kavo ob kateri si se lahko umiril. »Kako pa pri tebi kaj ljubezen? Si kaj zaljubljena, ha? Imaš že kakšnega fanta, ha, se ljubčkata,« jo je podražil, ker je tudi vedel, da jo to njena šibka točka, a ga je neznansko zanimalo Lottino ljubezensko življenje, ne da bi vedel zakaj. »Oh, pravkar sem vzel zadnjo cigareto,« je povedal in iz žepa potegnil škatlico, ki notri ni bilo nobenega cigareta več, samo tako, za dokaz. »Lahko si pa deliva mojo cigareto?« je bil navdušen nad idejo, ki je bila Alexandrova le ena osvajalna finta, da dekleti ponudiš svojo cigareto in potem si tako menjata. Kot poljubljanje, le preko cigaret. Sliši se vsekakor zanimivo. »Boš?« jo je vprašal in s kazalcem in sredincem prijel tanko, a dolgo cigareto in ji ponudil, ki je bila neznansko dobra, da je Alexandru še bolj dala misliti, da nikoli ne bo nehal kaditi.
    »Kako sem jaz? Super, kot zmeraj. Normalno živim, kakšna predavanja spustim, skušam se čim bolj zabavati, na šolo malce pozabiti,« je veselo dejal in kar je povedal je bilo prekleto res. Večina predavanj je že 'pošprical', pa prav zdaj, ko imajo še neko pomembno snov, a to ga ni niti pikico ganilo. Tak pač je. Najbrž mu je vseeno za ves svet. »In v Amsterdamu sem pa zelo zelo domač, mimogrede,« je začel, »vse punce me na ulicah pozdravljajo, očitno se me spomnijo, ko sem z njimi bil pod rjuhami. Tako, da sem precej domač v tem ljubem mestecu,« je pohvalno razložil, pa tudi na ustih se mu je prikazal nasmešek. Mogoče zaradi tega, ker je zares domač tukaj ali pa le, ker je srečal Lotte in se ob kavi in s cigareto v ustih pokramljal.

Nazaj na vrh Go down

Sponsored content



baba coffee _
ObjavljaNaslov sporočila: Re: baba coffee   baba coffee Empty

Nazaj na vrh Go down
 

baba coffee

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: , defying gravity archive :: year two: amsterdam-
Pojdi na: