charlotte eleanor rohaan

Gost

CHARLOTTE ELEANOR ROHAAN

20 : SOPHMORE : ART HISTORY : ALKMAAR, THE NETHERLANDS : HEATHER MARKS

"Ko sem imela pet let, kar se zdaj zdi že pred celo večnostjo, sem vsako jutro vstala ob šestih in odhitela v babičino kuhinjo ter tam čakala eno uro preden so me odpeljali v vrtec. V tistem času sem se poslovila od mame, ko je odhajala v službo, in pa opazovala ostale družinske člane, ki so sedeč za mizo pili kavo in listali po dnevnem časopisu. Sama sem se v tistem času ukvarjala s pobarvankami, sestavljankami ali pa se učila brati. Kasneje me je presenetilo, da so se mi v prvih razredih šole knjige tako zamerile in sem se šele nekje sredi šolanja navdušila nad njimi. Danes razumem zakaj. Kot otrok sem preživela veliko neprespanih noči zaradi nenavadnih nočnih mor, ki so po mojih nekoliko meglenih spominih vključevale demone, kače, mačke in kosti. Nikoli nisem mogla zaspati, če ni v sosednji sobi gorela luč in je tam eden od staršev posedal in gledal televizijo. Prav tako sem takrat doživela svoj prvi živčni zlom, zaradi banalne stvari kot je govorna vaja pred celotnim razredom. Skratka knjige sem kasneje začela uporabljati kot izhod iz realnostji in takrat so se mi zdele resnična odrešitev. Vedno sem se raje družila s fanti, ker se je to vedno zdelo veliko bolj nezapleteno kot razne dekliške drame povezane z zaljubljenostjo in oblačili. Nato mi je nekaj padlo na glavo in sem se preusmerila raje k dekletom, pa spet k fantom, pa spet k dekletom. In nekje sredi vsega tega prilagajanja izgubila samo sebe. Priznam, da mi odobravanje družbe in ljudi okrog mene pomeni veliko. Ljudje, ki so kot ledene kocke in trdijo, da jim nič ne pride do živega ter jim mnenje ostalih ne pomeni veliko, so navadni idioti. Preden sem izgubila samo sebe, sem tudi jaz vztrajala pri neki odpadniški podobi upornika - raje sem bila sama, kakor pa da bi se potrudila in napravila nekaj komunikacije. Mislim, da sem zaradi stalnega menjavanja strani in večnih dilem danes na neki sredinski meji. Zdi se mi, da vsi vedo kaj hočejo in kaj so, medtem ko jaz samo bluzim naokrog in iščem tisto deklico, ki je nos tičala v knjige in se ozirala nazaj in naprej z nasmeškom. Prav tako bi lahko rekli, da sem neizživeti perfekcionist. Vse bi rada opravila do potankosti popolno, se posvečala malenkostim in detajlom, bila najboljša. Pa vendar mi to nikoli ne uspeva in nimam niti enega samega talenta, niti ene strani v kateri bi bila resnično dobra - če ne upoštevam tega, da lahko precej dobro nesem kar nekaj shotov vodke. Mojo družbo večinoma sestavljajo stari prijatelji, ker se nikoli nisem počutila preveč prijetno ali sproščeno v družbi z neznancem. Kolikor vem se me da prav hitro vzljubiti, najlažje takrat, ko sem rahlo opita in se mi jezik razveže ter nisem večino časa tiho kot miš. Pa saj ni problem v tem, da bi bila skrajno sramežljiva ali da bi se bala ljudi. Zgolj ne vem, kaj naj rečem, saj se mi zdi, da me sogovornik ves čas obsoja in ocenjuje in ponavadi si tako vsi ustvarijo čisto napačen vtis, sploh pa sem tiho takrat, ko sem v družbi s poznanimi in nepoznanimi ljudmi. Na samem z neznanci še nekako funkcioniram v obliki stalnega blebetanja, ki odžene tišino. Večkrat uporabljam svoj smisel za humor kot obrambo v nerodnih situacijah, in kadar sem živčna se ponavadi začnem smejati, ker drugače pač ne gre. Večino dni zabijam dolgčas globoko v tla, ne da bi dejansko vedela, kaj počnem. Vsak večer pa se nato vame prav počasi prikrade občutek krivde, da sem zgolj lena rit, ki nič ne dela. Pri dvajsetih letih se ne morem pohvaliti s prav ničemer. V šoli sem bila večinoma zgolj povprečna, ker nikoli nisem imela dovolj volje za učenje, večkrat sem tudi zaigrala bolezen, da bi ostala doma in se mi ne bi bilo treba soočati z ostalim svetom. Takšni dnevi so se ponavadi končali z depresijo, slednjo imamo tudi v družini in skrivaj čakam, da se bo prikradla tudi vame in bom jaz naslednja v družini, ki se bo vrgla pod vlak pred tem pa si hladnokrvno prižgala cigareto. Pa ne da bi bila stranska kadilka. Večkrat prižgem cigaret zgolj zato, ker mi daje občutek varnosti, občutek, da spadam v neko posebno društvo v dim ovitih posebnežev, četudi sem daleč od posebne. Morda je to tudi moja največja želja - da bi se razlikovala od ostalih že na prvi pogled in bi tako lahko padla ven iz mojega absurdnega kroga povprečnosti in vsakdanjosti. Le redkokdaj sem s čim povsem zadovoljna, večino časa zgolj čepim v posebnem malodušnem spleenu in se smilim sama sebi, češ kako je moje življenje dolgočasno. Včasih bi res dala prav vse za kak vznemirljiv dan. Prav tako potrebujem stalno vedenje, da je nekdo za mano in me podpira ter sem ljubljena. Lahko temu tudi rečete manjvrednosti kompleks in me zmerjate s šibko punčko, ki potrebuje moškega za svojo samouresničitev. Vendar je moj odnos z moškimi vedno bil kakor uradna večerja iz osmih obrokov, skrajno zapleten s preveč lonci in pribora, na koncu pa si dobil takšne miniaturne porciej, ki te nikoli niso nasitile. Namreč vedno si najdem osebke povsem neprimerne zame, hkrati pa sem tudi magnet za že zasedene moške. Ah, da ne omenjam moje zmedenosti glede moje seksualne orientacije, ker se pač ne morem odločiti za katero stran navijam in me je strah naglas priznati, da sem bi. To pa predvsem zato, ker sem celo življenje vzdihovala za moškimi in nikomur nisem dala niti najmanjšega namiga, da bi lahko z enakimi očmi gledala tudi ženske. In tako bi hitro dobila oznako lažnivke, ki išče pozornost, ali pa bi se mi kdo začel režati v faco. Ljudje me jezijo, razburjajo, preziram jih, a hkrati si želim njihove potrditve. Od kar pomnim sem hotela biti odločna, ambiciozna in uspešna... zdaj pa, ko gledam nazaj, ne vidim drugega kot številne napake, ki so me pripeljale do današnjega stanja. Stanja popolne resignacije in vdanosti v usodo - usodo povprečneža."

6+ : N/A : :3

PLAYED BY (ALEK)SANDRA

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: charlotte eleanor rohaan Pet Okt 28, 2011 7:08 pm

(ALEK)SANDRA, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.