število prispevkov : 532 cash : 956 street reputation : 286 tvoja starost : 29 starost lika : 32 group : wallace mafia member kraj rojstva : albania
Naslov sporočila: pine road Pet Feb 08, 2013 6:40 am
teresa monticelli
število prispevkov : 118 cash : 211 street reputation : 57 tvoja starost : 28 starost lika : 27 group : italian mafia kraj rojstva : naples, italy
Naslov sporočila: Re: pine road Ned Sep 22, 2013 5:47 pm
njegovo življenje se je odvijalo z velikansko hitrostjo in niti zavedal se ni kako hitro je presegal lastna pričakovanja na področju službe. za razliko od tega je bilo njegovo ljubezensko življenje trenutno povsem na dnu in ni bilo nič čudnega, da sta si morala z alessandro vzeti pavzo in sta sedaj že nekaj časa živela vsak na svojem. sprva je večino noči prebedel in krivil samega sebe, da je sploh prihajalo do sporov med njima, med tem ko je že v naslednjih trenutkih za vse težave krivil mafijo in barabe, ki so bile edina razpoka med njima in njunim srečnim življenjem. seveda je bilo v ozadju še kup drugih reči, ki so se rjavolascu zdele malenkostne, pa vendar so vse naenkrat privrele na dan, dokler ni končno počilo in sta šla narazen. in sedaj je kot samski preživljal večino dni v okolici mesta, nekje kamor je zahajalo le malo ljudi in kjer je lahko otepel občutka krivde. borov gozdiček v neposredni bližini mesta mu je zadnje dni nudil več kot prijetno zavetišče. majhno in nekoliko nečisto jezero je bil več kot pripravno za to, da je vanj namakal od službe utrujene noge in sem ter tja poskrbel za bando mladoletnih otrok, ki so sem prihajali kadit. seveda se mu je to zdelo več kot smešno, saj je sedaj kot novi narednik imel popolnoma drugačne naloge, a mu je bilo hkrati lovljenje malih paglavcev še kako zanimivo.
sonce se je igralo z odtenki njegove kože in poskrbelo za to, da mu je bilo vsako minuto bolj vroče. pri rekordnih tridesetih stopinjah tistega dne, se je odpravil v njemu že povsem znan gozdiček, vse do velikanskega borovega drevesa, kamor je ponavadi odložil svoje stvari. njegov pogled je bil usmerjen v tla in niti ni opazil, da je bilo njegovo mesto že oddano. plavolaso dekle, ki je jezno in nekoliko nejasno predse je bilo videti skorajda že obupano in na robu solz. kasneje si je seveda želel, da ga njegova naivnost nebi nič kolikokrat preslepila in bi znal odražati boljšo samovoljo in odšel stran od plavolaske, a kot ponavadi je rad zahajal v težave in pristopil: »problemi?« je namuznjeno vprašal in se s hrbtom naslonil na drevo. na obrazu je počival ležerni nasmešek, oči pa so se iskrile. »zasedla si moje mesto,« je glasno dejal in z kretnjo nakazal proti mesto, kjer so ležale njene reči.
this was written for lovely lilly, while i was listening credence clearwater revival - cottonfields and caiden was wearing something like that.
julia solis
število prispevkov : 49 cash : 73 street reputation : 15 tvoja starost : 27
Naslov sporočila: Re: pine road Ned Sep 22, 2013 6:36 pm
this is for caiden! ;3
toliko o tem da naj bi bili mafijci neslišni, nevidni in skratka preprosto neopazni, je skupaj z nekaj sočnimi kletvicami pomislila lilly ko so njeni hitri koraki zahvaljujoč vrtoglavo visokim petkam glasno odmevali po eni od skoraj zapuščenih - in bog ne daj po možnosti slepih - philadelphijskih ulic. ni bilo prvič in bila je prepričana da tudi ne zadnjič ko je pred kifeljci bežala neznano kam in ne bil njen cilj le eden: čim dalj stran od njih. mogoče ji delo pod krinko res ni bilo najbolj pisano na kožo, definitivno pa je obvladala eno stvar: beg. kaj ni to pravzaprav počela že celo življenje, bežala in se skrivala, se zapirala pred ljudmi da bi se zaščitila? obramba in beg; da, to je bila njena teorija ki se je od sedaj obnesla v katerikoli situaciji. in ko so policijske sirene končno potihnila se je prvič zares ozrla okoli sebe.
kako za vraga je prišla sem? mestna sivina se je preobrazila v zeleno-rjavo zmešnjavo trae in dreves, vode in prsti. ozrla se je okoli sebe - da, bila je prepričana da ji ni sledil nihče. no vidiš, trapa. beg je edina stvar v kateri si zares dobra, je preklela samo sebe ter se naslonila na deblo nekega drevesa, katerega veje so segale nad vodno gladino. očitno je bila pač nesposobna. če je še pred nekaj meseci mislila da je mafija družba v kateri bo resnično zablestela in dokazala svetu da ni samo navaden izmeček (pa je s tem mogoče dokazoala prav to?) je se očitno pošteno motila. beg pred možmi v modrem je bil zadnje čase na njenem urniku pogosteje kot bi si lahko privoščila, razen če bi želela da jo zopet zaprejo med štiri stene. tako zelo prekleto nesposobna, je pomislila ko je v vodo pred sabo zalučala kamen.
"če bi želela govoriti o njih bi bila sedaj na psihiatričnem ne pa tukaj," je siknila proti temnolascu, ki si je prisvojil del njenega drevesa. njenega? očitno je bilo tudi njegovo. ni mu imela namena posvečati večje pozornosti; tako ali tako bo najbrž prej kot slej obupal nad njo in jo ucvrl neznano kam. "res? oprosti, kako nesramno od mene. kako sem si sploh lahko privoščila kaj takega, gospodič...?" je vprašujoče zahtevala njegovo ime, medtem ko si je sezula ubijalske špičake. občutek v njenih nogah je bil tak, kot da bi nanje posula celo pest razbeljene žerjavice. "ampak trenutno je tole moja posest in če želiš ostati tukaj boš moral zmasirati moja stopala. vsaka stvar ima svojo ceno." da, to je bila zahteva in da, lilly je bila enaka tečnoba kot vedno. temnolasi lepotec ne bi mogel priti ob bolj pravem času - lahko bi celo rekli da ja na nek poseben način rešil njen dan.
Nazadnje urejal/a lilly jones Ned Sep 22, 2013 7:09 pm; skupaj popravljeno 1 krat
teresa monticelli
število prispevkov : 118 cash : 211 street reputation : 57 tvoja starost : 28 starost lika : 27 group : italian mafia kraj rojstva : naples, italy
Naslov sporočila: Re: pine road Ned Sep 22, 2013 6:54 pm
zvon njenega glasu je bil na trenutke nekoliko nesramen, ironično skoraj raskav. čeprav se ni skladalo z logiko je bil v tem času obraz nenavadno ljubek in ustnice so se prijetno raztezale v ravno črto, ko je končala s svojimi besedami. ob njeni nejevolji se je zgolj iskrivo zahihital, ne da bi s tem poskušal pridobiti negativno reakcijo z njene strani. masaža nog neznanega dekleta je bila seveda zadnja stvar, ki jo je imel splanirano tisti dan in v drugačnih okoliščinah bi pobegnil daleč stran, tokrat pa je bilo na plavolaski nekaj kar ga je privabljalo in mu dajalo vedeti, da je ob njej nenavadno varen. ali pa bi moralo biti ravno obratno glede na to, da je bila ona tista z kupom težav in je najverjetneje bežala pred pravicami tako kot večina živečih v filadelfiji? zmajal je z glavo in se pri tem široko režal. »ste prepričani, da boste pustili rokam tujca, da vam zmasirajo stopala?« se je pozanimal in se ji pri tem počasi približeval. sedel je na topla tla in z rokami zaril v svežo prst, ki je bila še vedno nekoliko vlažna od jutranje rose. stabilnost ga je pomirjala, ob tem je veliko lažje dihal. in odkar sta se z alessandro razšla je bila njegova stabilnost v razsulu tako, da je bila narava njegov izhod v sili. opazoval jo je, ko si se sezula špičake in proti njemu pomolila dvoje drobnih nog, ki so bile zagotovo za pol manjše od njegovih. ni bil ravno dober v masaži, a če bo ugodil njeni želji bo najverjetneje kaj kmalu zapustila njegov kotiček in si bo lahko privoščil uro ali dve počitka, predno se bo moral spet odpraviti v službo. »caiden, kar caiden mi reči. in vi ste?« vikanje je imelo nekoliko neprijeten zven, a ker je bila zanj še vedno tujka in ni imel pojma ali je bila slavna zvezda ali pa zgolj ulična potepuhinja, ni želel tvegati zato je ostal pri lepih gestah in pustil, da je bila ona tista, ki je določala ali naj prenehata s tem ali ne. »predvidevam, da je za vami neizmerno dolgo jutro in ste sem zašli z enakim razlogom kot jaz… bežite pred nečim, imam prav?« na čase je zvenel tako klišejsko, kot tudi njegova dejanja. z dlanmi se je oprijel ene od njenih nog in jo počasi pričel masirati. zvijal je prste in poskrbel, da se je od samega užitka rahlo nagnila nazaj, sam pa pri tem prhnil v zrak in se skušal znebiti mrčesi, ki je letala okoli njiju. vročina je terjala svoj davek.
this was written for lovely lilly, while i was listening credence clearwater revival - molina and caiden was wearing something like that.
julia solis
število prispevkov : 49 cash : 73 street reputation : 15 tvoja starost : 27
Naslov sporočila: Re: pine road Pon Sep 23, 2013 4:54 pm
this is for caiden! ;3
mlad moški pred njo se je očitno obotavljal, a le kdo bi mu zameril? najbrž ne srečaš vsak dan neke potencialno nore svetlolaske ki od tebe zahteva da se je dotikaš preprosto za to, da bo delila s tabo svoj prostor pod soncem. In le zakaj torej on sedaj ni le zavil z očmi in pobegnil pred njo, dokler mu je še ponujala to priložnost? Nekaj v njegovem vedenju ji je dajalo vedeti da on ni eden izmed tistih oseb, ki bežijo pred stvarmi, ljudmi in osebami ki jim jih ponudi življenje; ni bil iste vrste oseba kot je bila lilly.
Nasmeh kar ni in ni želel izginiti iz njegovega obraza. »ne zdiš se mi ravno nevaren, caiden,« je poudarila njegovo ravnokar razkrito ime ter proti njemu pomaknila soji razboleli in razgaljeni nogi. »če bi mi bil resnična grožnja bi me že tako ali tako brez problema pregnal s svojega preljubega prostorčka.« namuznila se je, medtem ko ga je brez kančka slabe vesti dregala s svojim najboljšim orožjem – besedami. In tudi če jo je situacija začela nemalo zabavati je njen obraz ostal smrtno resen; nikomur ne bo škodilo če mu bo spominu ostala kot razvajena sitna smrklja ki misli da lahko dobi vse kar si želi. Kljub temu da jo je na svoj bizaren način privlačil je dvomila, da ga bo videla še kdaj svojem patetičnem življenju.
»mi? Naj ti povem da sem tukaj pred tabo samo jaz. Če pa vidiš več oseb… se ti ne zdi da je malo prezgodaj za toliko alkohola?« preprost izraz brez problema se lahko tikava je bila očitno preveč preprost za lilly, ki je s pogledom prvič zares premerila caidena. Ne samo privlačen, izgledal je tudi prekleto pameten in lahko bi rekli da je njegov nasmeh pri tem odigral skoraj ključno vlogo. Element, ki ga na plavolaski do sedaj ni bilo mogoče opaziti. »ja, že celo svoje življenje,« je cinično pripomnila ter mu s pogledom jasno dala vedeti, da o svojih težavah nima namena govoriti – čeprav bi jo to mogoče koristilo? »in kakšna grozota torej preganja tebe, ha? Lahko se sicer izpoveš, a sočutja ti ne morem obljubiti.« in tudi kančka posmeha v njegovem glasu ni bilo mogoče skriti. Naslonila se je na komolce medtem ko je končno začel opravljati svoje delo in milo rečeno, šlo mu je odlično od rok. »in kaj je tako posebnega na tem kraju? Ko mene ni tukaj je najbrž prekleto dolgočasen.«