apartment C1

Naslov sporočila: apartment C1 Čet Sep 26, 2013 1:10 pm

tag; axel smitten3

ni bila še v celoti prepričana, kaj točno si je želela. da ob njeni vselitvi v njegovo stanovanje prisoten ali odsoten. po eni strani je hotela, da je tam. zgolj zato, ker bi ga rada dokončno zdražila. mu pokazala, da naslednji mesec dni nikakor ne bo sestavljen iz medenih tednov. vedela je, da je ne bi postavil na cesto, ker preprosto ni bil tak človek. ker je držal obljube. nekaj, kar je na njem občudovala že v preteklosti, ko je bila obdana s hordo moških brez kančka morale in vesti. že takrat je bil tako zelo drugačen od ostalih in že takrat se ji je zdelo nenavadno, da je sploh pristal v takšnih umazanih poslih, kakršne je vodil njen oče. vloga policista mu je nedvomno bolj pristajala. za seboj je vlekla ogromen kovček, ki je meril v višino skoraj toliko kot ona in ki je vseboval vse njeno premoženje. nekatere stvari je še vedno vlačila po avtu, a vse bistvene drobnarije so bile zbrane tam notri. skupaj z drago garderobo za katero bo potrebovala ne ravno skromno omaro. skeptično je pogledovala po hodniku navzdol po napol odlepljenih stenskih tapetah in navzdol na umazano preprogo. njeno pozornost so dokončno pritegnila vrata njegovega stanovanj. odklenila jih je in stopila v notranjost. opozoril jo je. in vedela je, da mu ne bo pokazala, kako zelo jo skromnost celotnega stanovanjskega kompleksa moti. skromnost je bila pravzaprav milo izbrana beseda. cela soseska je bila ogromno smetišče. vendar če je bil tukaj on, potem bo že morala zdržati. ''ace?'' je naglas spregovorila, ko je obstala sredi prostora, ki je bil veža, dnevna soba in kuhinja v enem. ''ljubo doma, kdor ga ima,'' je zamrmrala znatno tišje in zgolj zase, ko je kovček z glasnim treskom padel na tla. slišala je tok vode za zaprtimi vrati, kjer se je po predvidevanjih nahajala kopalnica. naslonila se je na podboje in neučakano grobo potrkala po vratih. ne bi je čudilo, če bi razpadla pod pritiskom.

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Čet Sep 26, 2013 8:17 pm

večino dneva je preživel v službi in ko je končal z delom, ki mu je bilo naloženo za ta dan, je preživel nekaj ur v telovadnici. morda njegova služba navsezadnje le ni bila tako slaba – sicer se je moral navaditi na cel kup novosti, ampak navsezadnje je bilo še vedno precej krasno delati. imel je dober občutek glede tega. zdaj je bil na pravi strani zakona; zdaj je bil on tisti, ki je pospravljal ulice in iz njih metal izmečke. no ja, vsaj na dobri poti tja je bil. in to ga je navdajalo z nekim nenavadnim občutkom. bil je ponosen nase.

ko je prišel domov, se je odpravil naravnost v kopalnico. že zdavnaj je bil navajen na svoje stanovanje – bilo je minimalistično opremljeno in dovolj neosebno, da se je počutil udobno. poleg tega je bilo tudi dokaj poceni, čeprav mu z očetovim velikodušnim darilom ni bilo potrebno skrbeti za to. ampak ni hotel zapravljati. ne tako. poleg tega niti ni vedel, če bo ostal. v njegovi naravi je bilo, da se je stalno premikal. ampak zdaj se je silil v to, da bi se ustalil, kar je bilo skoraj smešno. iz misli ga je predramilo butanje po vratih in z vzdihom je zaprl vodo, stopil iz tuša in si okrog spodnjega dela telesa ovil brisačo, preden je zakorakal iz kopalnice. »jane,« je spregovoril in jo ošinil s pogledom, nato pa pograbil njen kovček in brez odvečnih besed zakorakal proti njeni sobi. odprl je vrata in na sredo prostora odložil težko zadevo. »tukaj boš živela. opozoril sem te, tako da ne bom izgubljal besed o stanovanju,« je dejal in se potem prisilil v to, da se je obrnil proti njej. dokler ne bo spraševala nadležnih zadev in dregala v preteklost, bo v redu. kajne? »delam na tem, da boš dobila garažo za svoj dragoceni avto. če ga boš pustila zunaj, bo od njega ostalo bolj malo,« je dejal. »za seboj počisti, ne delaj nereda in ne bodi glasna ob nenormalnih urah. prav tako bi cenil, če ne bi v stanovanje vlačila čudnih tipov,« je rekel in potem prvič tega dne uprl pogled v njene oči. »prav?«

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Sob Sep 28, 2013 9:19 pm

zadovoljno je ugotovila, da se je voda kaj hitro ugasila. ni trajalo prav dolgo preden je v notranjosti zaslišala šelestenje brisače in naenkrat so se vrata sunkovito odprla pred njo. in zakorakal je naravnost mimo nje, preden bi si utegnila oči odpočiti na razgaljenem zgornjem delu telesa, kjer so še zdaj neslišno polzele kapljice vode. sprva mu je sledila zgolj s pogledom, nato pa se pognala takoj za njim. ''ace,'' je znova zažvrgolela s širokim nasmeškom, ko je pomaknil njen kovček proti sobi, ki naj bi bila njena. ''samo da razjasniva že na začetku – kako pogosto se po stanovanju sprehajaš napol gol? moje uboge nedolžne oči nikakor ne bodo prenesle takšnega razvrata,'' se je muzala med potjo in bilo je prav očitno, da ne bi imela nič proti, če bi na tleh pristala še tista brisača. hitro se je ustavila, ko se je obrnil naokrog proti njej in pogled dvignila navzgor do njegovega obraza. žal. ''preživela bom,'' je skomignila z rameni. ne bo zadovoljna in srečna in soseska je izgledala kot gojnica sifilisa ter hepatitsa, vendar je bilo njegovo stanovanje varno. ''kako lepo od tebe,'' se je nasmehnila in nato uslužno kimala ob naštevanju pravil. ''definiraj 'čudnih tipov'?'' je roke prekrižala na trupu, ko je stopila proti njemu, edino na ta del mu ni pretrdila. ni nameravala razbijati naokrog in ni nameravala sredi stanovanja puščati umazanih krožnikov. vendar moški? hm. ''torej nobene zabave za malo jane? mesec dni brez seksa? hm,'' je priprla pogled in dobro, morda se je malce preveč zabavala, ko je opazovala njegov kot struna napet obraz. ''ne vem, če bo šlo.''

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Sob Sep 28, 2013 9:36 pm

počutil se je tako nenavadno in ona je bila še vedno tako lepa in njegove misli niti pomotoma niso smele iti v tisto smer in zato je vse skupaj preprosto ignoriral in si na obraz nadel svojo hladno masko. tako je bilo lažje. bil je dober v tem; znal je biti odmaknjen in znal se je obvladati dovolj, da ne bo nikoli ugotovila, kaj se plete po njegovi glavi. »tvoje uboge nedolžne oči bodo ob jutrih, ko to ponavadi počnem, najbrž še zaprte. poskrbel bom, da bom ob ostalih trenutkih oblečen… spodobno,« se je odločil. še vedno je bila jezikava, če ne celo bolj; še vedno tako ostra, kot jo je imel v spominu.

»morala boš. če ti kaj ni všeč, lahko še vedno odkorakaš,« je skomignil z rameni. to res ni bil njegov problem, kajne? ne bi smel biti, navsezadnje je bila ona tista, ki ga je prosila, če se lahko vseli k njemu. sicer so mu razlogi bili jasni samo bledo, ampak ni nameraval dregati vanjo. poleg tega je imela prav, pred leti je ravnal prekleto grdo in zdaj ji je dolgoval… nekaj. tole. in ko bo meseca konec, ga prav nič ne bo povezovalo z njo. »kakršnihkoli tipov, jane,« je nejevoljno zavzdihnil in z dlanjo segel v svoje mokre lase ter jih potisnil nazaj, medtem ko se je naslonil na kuhinjski pult. »kot si očitno že ugotovila, imam delo. delo, na katerem si ne smem privoščiti spodrsljajev in če boš vsak večer pripeljala kakšnega motorista ali kakšnega podobnega sumljivega tipa…« stavek je pustil obviseti v zraku in skušal ne misliti na to, da je bila sama misel na to dokaj moteča. presneto, to ni bila njegova stvar. jane je bila njegov problem samo dokler je živela pri njem, potem pa se je bo znebil. in to bo krasno, kajne? »potrebuješ karkoli drugega?« se je pozanimal in se prisilil v to, da je pogled uprl v njene oči.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 12:06 pm

''verjetno bom vstajala bolj zgodaj – joga, delo,'' je takoj odvrnila nazaj. počutila se je, kakor da mora najti odgovor na vsako njegovo besedo. da ne sme ostati tiho in požreti vseh njegovih čudnih podtonov, v katerih je bil tako neverjetno vzvišen. ''veš, leta nazaj besede spodobnost ne bi nikoli pripisala k tvojemu imenu. zanimivo, kako se stvari spremenijo. ampak saj je logično, zdaj si policaj, cel dostojen in očitno na povsem drugem, znatno višjem, nivoju kot jaz,'' je njen nasmešek postal nekaj stopinj hladnejši. še vedno se je obnašal, kakor da je zanj strup. prekleto. res ni vedela, kaj naj naredi, da bo dojel, da mu res noče nič. kot da ga je kadarkoli zafrknila za njegovim hrbtom ali prizadela? prej obratno, vendar mu sama tega ni metala pod nos in streljala z ubijalskimi pogledi proti njemu. ''lahko sem srečna, da si se me sploh usmilil, kajne?'' je nadaljevala v istem tonu, nato pa nemudoma odkimala: ''ne nameravam nikamor odkorakati, žal.'' stanovanje bi bilo lahko čista beznica in soseska še nekajkrat hujša, toda ne bi preprosto odšla stran. cena je bila prevelika in preveč je potrebovala njega, da ji krije hrbet. čeprav ni vedel, da to sploh počne. ''zakaj ne? saj se ne bodo ravno zadrževali v tvoji sobi ali v dnevni sobi? spalnica mi povsem zadostuje,'' je z dlanjo nakazala za svoj hrbet na odprta vrata njene nove sobe. samo dražila ga je. sem ni nameravala vleči nikogar. ''ah, seveda. ne bi hotel, da bi te povezovali z meni podobno sodrgo. dobro. obljubim, da ne bo nikogar in da se v javnosti nikoli ne bom pojavila v tvoji neposredni bližini. res ne bi hotela, da bi imel probleme na policiji,'' se je ustavila pred njem in ob njegovem vljudnostnem vprašanju samo pikro odvrnila: ''kot da te zanima...''

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 12:48 pm

samo pokimal je ob njenih besedah, ker dejansko ni imel kaj dodati. kdaj je vstajala je bila navsezadnje čisto njena stvar in sam se v to ni nameraval vtikati. poleg tega ni bil eden izmed zoprnih tipov, ki bi ropotali po kuhinji ob najbolj nenormalnih urah. znal je biti tiho in znal se je brigati zase. to je bilo edino pomembno. dvignil je pogled ob njenih besedah in dovolil nepričakovanemu otožnemu nasmešku, da se je pojavil na njegovem obrazu. »leta nazaj sem bil drugačen človek, jane. toliko moraš razumeti,« je dejal, tokrat brez sledi zbadljivosti ali hladu v glasu. bil je normalen stavek – moral ji je pojasniti.

zavzdihnil je, ko je obmolknila. »glej, ne mislim, da sem višje od tebe. ali boljši od tebe ali… karkoli, prav? in žal mi je, če se obnašam kot popoln kreten, ampak ne morem si pomagati. spominjaš me na svojega očeta,« je priznal. in njenega očeta je sovražil, ker je zvlekel charlieja v vse skupaj. je sploh vedela, da je bil njegov brat mrtev? je vedela, da je bila oseba, ki jo je imel najraje na svetu in ki bi jo moral vedno zavarovati, zdaj par metrov pod zemljo? ampak potem se je zbral in zmajal z glavo ob njenih besedah. »jane, ne izzivaj,« je dejal z lahnim vzdihom. »poleg tega ne dvomim, da bodo imeli ti tipi svoja stanovanja, v katera te bodo z veseljem odpeljali. samo drži ta del svojega življenja stran od tukaj.« počasi ga je spravljala ob živce s tistim nasmeškom in obtožujočim tonom glasu. »kaj za vraga je tvoj problem, jane? skušam biti prijazen. res se trudim in ja, veš kaj? dejansko me je zanimalo,« je nenadoma brez opozorila njegov glas pridobil oster podton, potem pa se je skušal zbrati. stala je preblizu, da bi se lahko in njegove misli so uhajale v čudne smeri in pojma ni imel, kako naj to reši.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 7:39 pm

''kaj je šlo narobe, axel? kdaj za vraga si postal tako zategnjen in kdaj za vraga si me naenkrat pričel sovražiti?'' se je naenkrat namrščila in nasmešek se je s svetlobno hitrostjo izbrisal z njenega obraza. ne, morda ji res ni ravno v obraz metal žaljivk in očitno privzdigoval nosu nad njo. toda znala je brati med vrsticami in kljub temu, da se je odlično pretvarjal, je v njegovih očeh znala razbrati skrajen odpor. ''in prosim, ne reci mi znova, da ne sovražiš mene, da sovražiš le moje ime. to je eno in isto in tvoj odnos do mene je definicija sovražnosti. zato pojasni,'' je hitro pristavila, preden bi jo utegnil prehiteti. ''na mojega očeta? ne govori v ugankah in po ovinkih. povej mi naravnost,'' je počasi zaključevala svojo prejšnjo igrico. veliko bolj je potrebovala odgovore kakor zabavo. če bo izvedel, da jo zasledujejo očetovi sovražniki... hja, kdo bi vedel. morda pa bi jo vendarle zares postavil na cesto, ker se ne bi hotel znova zaplesti v te posle. ''in kaj boš naredil? odkar si ugotovil, kdo sem, me ne upaš niti pogledati, kaj šele, da bi se me dotaknil. kot da lahko ustaviš moje izzivanje ali mene,'' je prhnila in zmajala z glavo. ni bila več stara petnajst let, znala se mu je upreti. se mu postaviti po robu. ''nisem ti hotela zagreniti bivanja tukaj, res ne. vendar si me ti prisilil v to,'' je s kazalcem nakazala nanj. ''ne trudiš se niti malo,'' je hitro odkimala. površinsko je deloval vljuden in ustregel je vsem merilom bontona. vendar to ni bil trud, to so bile osnove. ''ne morem verjeti, da si ista oseba kot tip, v katerega sem se zatrapala milijone let nazaj,'' je zamrmrala pri sebi in mu že napol obrnila hrbet: ''pozabi. pozabi vse skupaj. mesec dni bo hitro mimo in spravila se ti bom izpred oči. vidim, kako težko me prebavljaš.''

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 8:25 pm

»ne sovražim te,« jo je opomnil, čeprav je bil njegov glas pri tem morda nekoliko preveč oster, pri čemer se je zalotil in zato so se njegove besede končale tako odsekano, kot so se. ni smel biti grd do nje. ona ni bila ničesar kriva in še vedno, ni si mogel pomagati, da se ne bi spomnil na svojega brata vedno, ko jo je videl. charlie in jane sta se vedno razumela. morda se mu je zato celo zdelo nekoliko nenavadno, da je na koncu v postelji pristala z njim. ampak zdaj, par let po tistem, charlieja ni bilo več, njen oče je nosil krivdo in ona se je znašla na sredi vsega skupaj, zaradi česar jo je axel posledično hotel čim dlje stran.

ni ji mogel kar povedati naravnost. ni mogel govoriti o tem. nikoli ni govoril o tem; ni se mogel pripraviti do tega, da bi na glas po vsem tem času izrekel dejstvo, da je bil njegov brat mrtev. njegov ljubljeni bratec; vsi so vedeli, kako blizu sta si bila wardellova. ampak potem je kar govorila in govorila in čeprav se je močno trudil, da bi bil tiho, je nenadoma in brez opozorila izbruhnil v trenutku, ko mu je hotela obrniti hrbet. »prekleto, jane, samo utihni,« je njegov glas zarezal skozi prostor, ko je zakorakal do nje in se ustavil tik pred njo. »pojma nimaš, o čem govoriš. misliš, da se ne trudim? misliš, da sem kreten samo zato, ker mi je to všeč in se mi zdi zabavno? in da govorim tako, ker bi v tem užival?« priklenil je svoj pogled na njenega. »ne morem biti ista oseba. ti je tvoj oče kadarkoli povedal, kaj se je zgodilo po tem, ko se s charliejem pač nisva več pojavila? ti je kdorkoli povedal karkoli? ne? seveda ne, kdo bi vznemirjal njihovo princesko,« je zajel sapo, »charlie je mrtev, jane. prenašal je droge za tvojega očeta in ta ga je poslal v neko luknjo k tipom, ki jim je dolgoval. povedali so mi, da bi znal biti v težavah in šel sem za njim. kreteni so ga ustrelili v opozorilo tvojemu očetu in moj bratec je izkrvavel v mojem naročju in zdaj, toliko let po tem, se ne gre zate. gre se za to na kaj vse me spominjaš in gre se za to da včasih prekleto boli in zdaj se vse ponavlja in zaradi svojega očeta si v težavah ti in hočem ti pomagati, ampak nočeš mi niti povedati, kaj se dogaja, zato spet ne morem storiti ničesar,« se je njegov glas dokončno prelomil, ko ji je tokrat on obrnil hrbet in se naslonil na pult ter samo dihal.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 8:52 pm

zadržala je jezik za zobmi, preden bi mu takoj pričela ugovarjati. namesto tega je samo zmajala z glavo. ker ga ni prepoznala in ker je v tistem kratkem trenutku tišine pokopala še zadnji up, da pred njo morda stoji tisti ace, v katerega je bila nadvse nespametno zatrapana. lažje bi bilo, če bi se takrat obesila na njegovega brata – bil je mlajši, bolj dostopen in del njene družbe. vendar ne. nekaterih stvari nisi mogel narekovati in tako je sama pristala v njegovem objemu, kar bi v tem trenutku najraje izbrisala iz spomina. hotela je znova odpreti usta, ko jih je uspešno začepil s svojim tonom. komaj opazno je njeno kožo spreletel hladen drget, ko je bil v nekaj silovitih korakih ob njej in srepel vanjo s parom oči, v katerih je bila narisana cela paleta čustev. ranjenost, bolečina, bes, še in še. ''ne vem, zakaj to delaš. seveda nimam pojma, o čem govorim, če vse kopičiš v sebi in vame samo streljaš s pikrostjo,'' ni nameravala ostati čisto tiho, ne glede na to, kako blizu ji je bil, kako bi jo lahko zlahka zdrobil in grobo odrinil stran. verjetno se je naivno oklepala zadnjega upanja, tokrat resnično zadnjega. pričela je odkimavati in nameravala mu je pojasniti, kako se je v njenih očeh odvil njegov odhod. iz tega, da se ji je približal je šel v povsem drugo smer, da jo je znova odrinil stran in na koncu tisti stavek. charlie. mrtev. stisnila je ustnice v tenko liniji in srepela s pogledom nazaj vanj. lahko bi pustila žalosti prosto pot, vendar je sklepala, da noče videti pomilovanja. tudi če bi rekla, da ji je žal, to ne bi pomagalo. ne bi ga pripeljalo nazaj. ''toliko let po tem, bi se mogel ti postaviti na noge,'' je namesto tega spregovorila, ko se je obrnil stran od nje. pogled je spustila na tla. ''vendar se ne moreš. ker z nikomer ne govoriš o tem, kajne? vse držiš zase in skušaš vse zventilirati skozi delo. loviti slabiče, ker se skušaš odložiti za pretekle grehe. ker skušaš popraviti stvari. tega ne moreš popraviti, ace. ne moreš. lahko pa živiš naprej namesto njega. bi res hotel, da si tako zagrenjen?'' je dlan ovila okrog njegove nadlahti in ga potegnila nazaj proti sebi. ''morda ti bom enkrat povedala, kako je bilo meni, ko vaju ni bilo več nazaj. morda ti tudi povem, kaj se v resnici dogaja. toda ne zdaj. ker ti ne zaupam. in ker ti ne zaupaš sebi dovolj, da bi me sprejel kot nekoga, ki je bil včasih tvoj prijatelj,'' je sklonila pogled in odmaknila dlan z njega. ''nisem moj oče. in preklet idiot se, ker me siliš, da plačujem za njegove grehe.''

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 9:05 pm

v njem je zdaj dobesedno vrelo. jeza, razočaranje, žalost in še vedno tisti prekleti občutek praznine, ki se ga ni mogel znebiti že vse od dne, ko je charlie izkrvavel v njegovem naročju. večino časa se je tako počutil praznega, ampak kadar se ni, ga je bolelo. in zdaj je bila tukaj jane, ki ni imela pojma o resničnem življenju in nekako ji je vse povedal in ona… sploh ni našel besed za to, kar je storila ona. najprej je nekaj trenutkov samo strmel vanjo in se počutil tako, kot da bi ga zabodla znova in znova. njen dotik na njegovi koži je skelel in nemudoma se ga je otresel, potem pa se prisilil, da se je soočil z njo.

»ne razumeš. misliš, da imaš vse skupaj razvozlano, ampak ne razumeš. misliš, da jaz zaupam tebi? misliš, da je celotno bistvo tega, da sam sebe mučim?« zmajal je z glavo. »nečesa takšnega ne moreš preboleti. ne morem pozabiti, kako je življenje počasi izginjalo iz njegovih oči in kako se me je oklepal, dokler ni nenadoma njegova dlan samo zdrsnila iz moje. ne moreš pozabiti, kako se ti je krivec za njegovo smrt zasmejal v obraz in vse skupaj odpravil kot nujno izgubo. zdaj počnem dobre stvari. življenje sem si obrnil na glavo in bil sem v redu, verjemi mi, ampak potem si se prikazala ti in zdaj ne morem nehati misliti na tisto presneto noč in spominjaš me nanj in…« utihnil je, medtem ko je zaprl oči. moral se je zbrati. »in trudim se, medtem ko mi ti sproti vse skupaj otežuješ. in tega, kar praviš, ne morem storiti, ker te nikoli nisem dojemal samo kot nekoga, ki je bil moj prijatelj.« njegov glas se je zdaj nekam izgubil, ko je nenadoma in brez opozorila uprl pogled v njene oči. »žal mi je.«

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 9:20 pm

pričela je odkimavati. tako zelo se je motil. povsem je zgrešil bistvo njenih besed. ni ga obtoževala, da se je zaprl v svojo lupino in ven prišel kot naenkrat spremenjen človek. minilo je preveč let. če je bil vsa leta v takšni podobi, potem je takšen tudi postal. poln ranljivosti in strogosti v enem. imel je vzravnano držo in hodil je po tisti poti, ki je bila pravilna. za razliko od nje, ki je raje padala po tleh, se kobacala naokrog in vse počela s širokim nasmeškom na obrazu, kakor da ji je malo mar za posledice. ''ne, verjetno mi res ne zaupaš,'' je zdaj pazljivo in počasi odkimala. ni ji zaupal, čeprav ni nikoli naredila nič takega, da ji ne bi mogel ali ne bi smel. ''vendar tudi ti mene ne poznaš, axel. ne zares. nisem več stara petnajst let in ne moreš me klicati princeska, zgolj zato ker sem odrastla... tako kot sem,'' je nadaljevala in prvič uporabila njegovo dejansko ime namesto vzdevka. zvenelo je prekleto tuje na njenih ustnicah. napačno. ne bo mu govorila, kako so poklali pol tolpe. ne bo mu govorila, da je bila na samem kraju dogajanja. videla je na lastne oči, kaj pomeni prelivanje krvi. vendar ni dovolila, da bi jo to zaznamovalo. in to je bila glavna razlika med njima. pravkar je ugotovila, da je morda močnejša od njega. zdaj je krivil njo. ''bil si v redu in potem sem prišla jaz...'' je ponovila za njim, kakor da se prepričuje, če je slišala pravilno. res jo je krivil. zavestno, podzavestno, na kakršenkoli način. krivil je njo. ni pričakovala lastnega odziva, a njene dlani so bile zdaj uprte v njegov prsni koš in odrinila ga je stran od sebe. ni imela prav veliko moči, a bila je dovolj jezna, da ji ga je uspelo vsaj malce premakniti. ''JEBI SE!'' mu je zavpila naravnost v obraz. deloma je jezo povzročilo njegovo valjenje krivde na njo, deloma to, da si je drznil reči, da nista bila niti prijatelja. ''navaden vase zagledan kreten si. zatakni si svoje opravičilo nekam... o bog. kako sem zabita. resno zabita. res si ubogi, axel. nadvse ubogi. tako super ti gre tvoja igrica pretvarjanja, da si dober policajček in potem pride tista neumna smrklja, ki ti jo je uspelo podreti – hej, morda nista bila prijatelja in ti ni bilo nič do nje, ampak vsaj noge je dala narazen, kajne? – in ti vse otežuje. kako si... bog. zabita,'' se je rahlo trepnila po glavi, ko mu je brez opozorila obrnila hrbet in se pognala proti sobi, ki je bila njena celih trideset minut. ter pričela vleči kovček ven proti izhodnim vratom.

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 9:41 pm

odzvala se je mirno: ampak mirno na način, s kakršnim se umiri celoten svet, preden pridivja neurje in ga uniči. še preden je sploh povedala karkoli pametnega ali smiselnega; še preden je sploh izrekla celoten stavek je imel občutek, da bo na koncu tega pogovora popolnoma uničen. kot da ni bilo dovolj že to, da je zdaj v mislih spet in spet podoživljal tisti večer, ko je držal brata in ga prosil, naj ga ne zapusti. jane je bila pametna. bila je preveč pametna za njeno dobro in bila je tik pred tem, da ga bo prizadela. in potem, ko ga je dejansko napadla, je samo stal na mestu ter ji dopustil vse skupaj.

»jane,« je zamrmral, ko je planila proti sobi in nato vlekla tisto veliko mrcino proti vratom. zdaj tega ni mogel dopustiti. sploh ne po tem, ko si je takole veličastno narobe interpretirala njegove besede. »jane!« je njegov glas pridobil nekaj ostrine, ko je zakorakal proti nje in se ustavil tik pred njo, da ni mogla kam. »tokrat res ne razumeš,« je dejal. od vseh besed se je moral vtakniti ravno v to. »morda imaš prav, morda sem presneti kreten in idiot in vse skupaj v paketu, ampak nisi samo neka naključna oseba. in rekel sem, da te nikoli nisem dojemal kot prijateljico. ker te nisem, ker…« v njem se je nabralo toliko vsega, da bi lahko eksplodiral, ampak ko se je tako trudil najti pojasnilo in ni našel pravih besed, je z dlanema nenadoma pograbil njen obraz in jo poljubil na način, s katerim poljubiš nekoga, za katerega ti vsekakor ni vseeno. nekaj ognjenega je bilo v poljubu, ki se je zgodil v pičlih nekaj sekundah, dokler se ni zavedel svojega početja in se je umaknil ter naredil korak nazaj. krasno, vse skupaj je najbrž še poslabšal. »jane,« je hitro rekel, preden bi lahko karkoli rekla ona, »glej, ostani. tako ali tako me ne boš videla veliko. potrudil se bom, da me ne bo tukaj. ampak obljubil sem ti, da lahko živiš z mano. poleg tega te ne bom več poskušal poljubiti ali karkoli, to je bilo… nepremišljeno in neumno in popolnoma čudovito ampak zdaj najbrž bolje razumeš in… ne hodi,« je rekel. »tukaj si varna,« je dodal po premisleku. zunaj je bil nevaren svet. moral je umiriti svoje srce, ki je zdaj nestrpno razbijalo v pričakovanju njenega odziva.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 10:14 pm

prekleti kovček se ni hotel premakniti, ne glede na to, kako ga je vlekla vstran, da bi ga spravila na koleščke in odvlekla k izhodu. za hip je pomislila celo, da bi vse skupaj pustila tukaj in samo odšla. res ji ni bilo treba prenašati tega. njega. prezrla je njegove klice, čeprav je verjetno stal za njenim hrbtom in ji obenem onemogočal hitrosten pobeg iz stanovanja. hotela je stran. ker se je naenkrat resnično počutila kot mala prevarana smrklja, ki je naivno verjela v pravljice. saj ni nikoli mislila, da je šlo za karkoli drugega kot seks. da, zanjo je bilo prvič. vendar je bil kar nekaj let starejši od nje in ne glede na vse, si ni drznila pomisliti na to, da bi tam bilo lahko tudi kaj drugega. toda prekleto, bila sta prijatelja. skušala se je obrniti naokrog, ko se je postavil prednjo, a ujeta je bila medenj in kovček, ki ga ni zmogla premakniti. ''mislim, da perfektno razumem!'' se je uprla in se namrščila, ko je na lepem povsem zamenjal vižo. ''slišala sem, kaj si rek...'' je že pričela protestirati, ko je najprej začutila njegove dlani, ko jo je naenkrat potegnil proti sebi. hotela je zajeti sapo, ga ustaviti. vendar so bile njene ustnice že prekrite z njegovimi in vsak protest je ugnobil poljub. tisti poljub. njegov poljub. drugače od vseh tistih, ki so se med njima izmenjali pred leti. ravno ko mu ga je utegnila vrniti, se je odtrgal stran in med njima postavil razdaljo. lahko si je mislila, kako izgleda – presenečena, zmedena, s pordelimi ustnicami in zbeganim pogledom. in sapo je lovila, kakor da ne more in ne more zajeti dovolj kisika. dvignila je pogled z neke nedoločene točke, ko je znova izrekel njeno ime. ni bila povsem prepričana, če je slišala pravilno. sedaj se je pretvarjal, kot da... ''vseeno mi je, kje si,'' je našla dar govora in se spraševala, če bo kdaj izrekel stavek, ki je ne bo rekordno hitro razkuril. ''strahopeten si,'' je zamrmrala in zapolnila korak razdalje, ki ga je prej postavil med njiju: ''če me hočeš poljubiti, me poljubi. če hočeš, da grem iz stanovanja, mi to povej. nehaj se truditi biti tako dostojen in delati tisto, kar misliš, da je prav. kaj hočeš? če ti tako prekleto otežujem življenje, bom odšla. samo povej, kar hočeš. ne moreš me na lepem poljubiti in se nato delati, da je šlo za en majhen spodrsljajček. vsaj opravičil se nisi, čestitam. torej, ace? kaj hočeš?''

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Sep 29, 2013 10:26 pm

ne glede na vse je moral priznati, da je bil poljub izjemen. ona je bila izjemna. že ko jo je prvič zagledal in ko je bil samo neumen, nespameten mulc, ga je pritegnila z neko nenavadno močjo, zaradi katerega je občutno preveč časa preživel s premišljevanjem o njej. in potem jo je uspel spraviti v posteljo in takrat se je počutil kot da bi mu nekdo podaril cel svet. še zdaj, ko je stal pred njo in jo opazoval, je lahko na svojih ustnicah čutil njene. ni mu vrnila poljuba; ampak saj ji niti ni dal priložnosti.

namrščil se je ob njenih besedah in ko je stopila bližje, je najprej pomislil, da ga bo poljubila kar sama. ampak potem je začela govoriti in ga oklicala za strahopetca in spravljala ga je ob pamet, zato ni več premišljeval logično in njegove misli so se vrtele v vse smeri in do zdaj je tako ali tako pozabil, da je bil odet samo v brisačo. »k vragu, jane,« je jezno rekel, »samo utihni že.« je hotela, da stori tisto, kar je hotel? spet je stal pri njej; tokrat so njegove dlani pristale na njenih bokih, ko jo je dvignil in brez težav odnesel tistih nekaj korakov do kuhinjskega elementa, na katerega jo je posadil in jo medtem ves čas gledal naravnost v oči, preden se je ena od njegovih dlani ovila okrog njenega boka, ko jo je potegnil bližje, druga pa je zašla do nežne kože njenega vratu, medtem ko je spet združil njune ustnice. »hočem tebe,« mu je uspelo izreči, ko je njegova dlan zajela njene svetle lase in je skoraj nežno potegnil njeno glavo rahlo nazaj in prekinil poljub. »vedno sem te hotel, ti si tako prekleto osupljiva in spravljaš me ob pamet in potem te sovražim, ker nimam pojma, kaj naj bi storil,« je rekel nekaj, česar sicer ne bi, ker je bilo preveč zapleteno. ampak spravila ga je na rob in ko jo je spet poljubil, je bil poljub enako mogočen in divji kot prej. dobil je tisti občutek – nihče mu ga še ni dal, ampak ona… ona je bila drugačna.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Pon Sep 30, 2013 8:22 am

she loved this. it gave her a bit of power of him – how her words were able to perfectly affect him, how she managed to get a rise out of him with just the right sentence. this wasn't a game to her. she really believed she was helping him. he couldn't possibly be happy living like this. or was he? was he happy inside his shell? ''i'm not going to shut up, just because what I said hit too close to home,'' she started to shake her head and wanted to say a whole lot more. but he was now lifting her up and his hand were leaving angry marks on her skin as he held on to her, walking them back to the kitchen. he sat her down on the kitchen aisle. she returned his stare without looking away as his hands started to pull her impossible nearer and she wrapper her legs around his towel-coated hips. he needed to lose that towel, possibly in the next 60 seconds. ''then have me,'' she stubbornly said. in the next moment she was almost surprised by how he pulled her head back ever so gently. ''ace,'' she practically moaned in his mouth as he started to kiss her. ''if you hate me, because you want me... well, i guess i can live with that,'' she even chuckled. she slightly nipped his lower lip and then did the exact thing she was thinking about earlier. she slipped her hands between them, without pulling away from his lips, and undid the towel he had wrapped around his hips. ''oh, now i'm overdressed,'' she moved away from his lips and leaned slightly back. she raised her cotton shirt over her head and dropped it to the ground, then settled her hands on the counter and pushed herself a bit up, making it easier for him to pull off her shorts. ''lets see how much you really hate me, ace,'' she gave him a smile.

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Pon Sep 30, 2013 8:51 am

she was annoying the hell out of him and he could almost feel his blood boiling with everything he felt. anger, sadness and mostly lust for her; for her perfect body right in front of him and now that they were kissing in the kitchen, he could almost feel his anger fading away along with his sadness. it wasn’t important anymore. at least not now; not with her lips on his. he allowed himself to do something he wanted and he didn’t do that in a long, long time. but he wanted her. and if she was willing to go with it… okay.

“I am not even close to hating you,” he whispered back as she spoke and looked her in the eyes for few long seconds, trying to find something – anything – in there, that could help him decide if what they were doing was right. “you are amazing and probably very dangerous for me,” he continued but then got too busy kissing her to talk. she got rid of his towel and he was standing naked besides her now and he didn’t even take time to pull her pants off. her underwear was next, but he didn’t stop kissing her for not even a second. it was rushed; it was fast and it was also very amazing. his hands were all over her skin, pulling her closer and ending kiss just for a few seconds so he could say “I always wanted you,” and then he pulled her on the edge of the counter and looking her in the eyes, entering her slowly at first and then he got lost in her while his thrusts became faster and stronger.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Pon Sep 30, 2013 4:31 pm

she needed to know that one day he'll be okay. that he'll be back to his old-self. back to that laid-back and wonderful man he used to be. she couldn't stand his bitter eyes or how his whole body seemed to be constantly tense. ''don't worry. there's a very fine thin line between hate and lo... you know what i mean,'' she stopped herself before using a word that seemed to held an even bigger meaning. this was about lust. this was about working his anger out of his system. it wasn't about true affection. she only half-heartedly believed him – that she was more than a simple friend. because her brain couldn't possibly grasp the fact that a twenty-one years old guy would actually fall for a fifteen years old spoiled brat. she smiled at his words – yes, she was probably very dangerous for him. but that was what made all of this that much more fun. she wriggled out of her shorts and sat back on the edge of the counter with her thighs sat apart, while he stepped between and pulled her closer, gathering her in his arms. ''you could've had me,'' she replied and the next kiss was supposed to be incredibly gentle and sensuous. but she could feel his cock sliding through her wet fold, teasing near the entrance, and the kiss turned into a loud wanton gasp as he pushed inside. her hands were on his shoulders at first but then she was trying to pull him closer and she grabbed his backside, trying to even more intensify the sinister thrusts he was pounding into her. she let her head fall back and didn't even think about trying to keep the volume on the minimum. the only sounds echoing through the small apartment were his groans and her moans, mixed with the skin oh thighs slapping against hers. ''axel!'' she managed to pronounce his name as everything inside of her started to shiver, it took her everything she had to keep her eyes open and set on him, even when she arched her back completely surrendering to him.

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Pon Sep 30, 2013 7:00 pm

god, what the hell was he even doing? she was poison – and he was not even close to being immune to her, even though he should be. he should know. he knew what was she like back then. she was a troublemaker, she was a daredevil and the most dangerous little thing he had ever seen. and now, few years later, there was not even a chance that she has gotten better. no, she was probably worse. she was probably amazing and dangerous and treacherous and he could go on and on with that. he had no doubt that his speculations were close to the truth. but he couldn’t stop himself. he couldn’t pull away.

”just stop talking,” he muttered and kissed her to make sure that would happen. she was a best damn thing he ever got to kiss and he probably hated her for that just as much as he loved it. because he did – there was no way he couldn’t. maybe that’s why he did her with such passion; there was something amazing between them. he wanted her. and fucking her was somehow exactly what he needed at that moment, even though there was a chance of him regretting that. he blocked that possibility from his brain. he hated her and at the same time he was determined to give her the best fuck of her life. it didn’t even occur to him that those two were in conflict. he loved her; she was so tight and wet and looking him straight into his eyes all the time and when she called his name he smiled. it was a sly smirk and then they climaxed together; he felt her body shivering and he held her in his arms even after he pulled out and then he leaned on the counter, making it impossible for her to go away but then again he didn’t have the feeling she wanted to anyway. ”I had you for few moments,” he murmured and then shrugged. it was enough. it should be enough. and then he went and ruined his ‘I don’t care that much’ attitude when he gently kissed her forehead.

tagged: jane. :3

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Tor Okt 01, 2013 10:42 am

she obeyed him without adding anything else. she couldn’t do anything even if she wanted. her lips were sealed tightly with his and those kisses were slowly starting to send her in a delicious frenzy. she couldn’t get enough. this was completely different from the first time. because he was a different man, but it made no sense. back then he was on the bad side, yet the love-making was so tender and gentle. now he was one of the good guys but his touches were sinister, his kisses mind blowing and every single slide of his cock inside her made her shudder. her nails scratched her when he pushed her over the edge. she could feel him impossibly deep inside of her and the expression on his face was priceless. exquisite. she shivered in the aftershocks of what was probably the most amazing orgasm of her life. ‘’shit,’’ she gasped as she caught herself back on the counter and the weird feeling of emptiness consumed her when he pulled out. ‘’mmm,’’ she contently sighed as he didn’t move away and she had the opportunity to follow the ripped lines of his abs. that body. that fuck session. mind altering. ‘’this was…’’ she started to stay when his lips landed on her forehead and she stopped in the middle of the sentence. the gesture was so gentle that she actually looked at him with an obvious question in her eyes – what was that all about? ‘’okay, that was that,’’ she hopped down from the kitchen counter and squeezed herself past him. she only grabbed her clothes on the floor and held them in her hands without making any effort to dress up and hide her body. ‘’I have some un-packing to do, ace. I’ll see you later,’’ she said in a casual tone and stepped backwards towards the door, her eyes taking his whole naked body in. yum. and once inside her room, she closed the doors without looking away from him, her lips forming a smug smile.

le fin.