blind alley

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Sep 26, 2013 7:16 pm

tag; sebastian smitten3

lahko se je spomnila, kako je včasih komajda stopila sama iz patruljnega avtomobila in se sprehodila po temnih ulicah. bila je prepričana, da na vsakem koraku nanjo preži veliki bav bav. in zato je vedno tako previdno pogledovala naokrog, obračala vsak kamen, premikala smetnjake in nasploh iz sebe delala nesposobno trapo. tokrat je bil njen korak povsem sproščen in tih, da se je porazgubil v noči. njene stopinje niso naglas odmevale po prazni ulici in vabile nezaželjeno pozornost. zdaj se je znala pritihotapiti ljudem za hrbet, ne da bi se zraven spotaknila ali kaj podobno neumnega. poslušala je za morebitnim hrupom – mamilaši za vogalom, oddaljenimi barskimi pretepi. nič. na tem koščku mesta je enkrat za spremembo vladal skorajšen mir. s pogledom je zdrsela prek oddaljenih smetnjakov napolnjenih s kramo in prhnila predse. kakšna trapa je bila. avto je pustila parkiran pri uvozu na slepo ulico in po vnovičnem pregledu okolice se je zasukala naokrog, da bi odšla naprej. bila je vesela, da poleg sebe ni imela partnerja. veliko bolj mirna, manj pod pritiskom. ko je opazila temno silhueto ob vhodu na ulico, je samodejno poprijela za tok s pištolo in rahlo priprla pogled, da bi bolje videla moško postavo v bledi ulični luči. ter se ustavila na mestu. napravila globok vdih in hladen nočni zrak za nekaj sekund zadržala v sebi. ''spravi se stran, sebastian,'' je spregovorila z mirnim monotonim tonom, ki je bil daleč od njene značilne iskrivosti in čebljanja. odpravila se je strogo naprej, vse dokler ni prišla mimo njega do avtomobila. da se ji trese dlan je opazila šele, ko je poskušala ključ vstaviti v vrata avtomobila in ni zmogla zadeti ključavnice. ne bi smel biti tukaj. ne bi smel.

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Sep 26, 2013 8:08 pm

blind alley Tumblr_mt2vk7iWhF1rq49qyo7_r1_250

brez pravega cilja je korakal po mesto. bil je osamljena postava na ulici; njegove dlani so bile skrite v žepih usnjene jakne in njegov pogled je drsel po stavbah, ki jih je včasih tako dobro poznal in ki so se zdaj zdele tako zelo tuje. pravzaprav se niti ni zavedal, kje je hodil, ampak tako ali tako je dvomil, da bi lahko zašel v napačen predel mesta. preprosto zato, ker kaj takšnega ni obstajalo. vsaj ne več in zdaj mu je bilo precej bolj vseeno kot nekoč. njegova hoja je izgubila tisto opreznost – po tem, ko bi tolikokrat skoraj izgubil življenje, se je moral spremeniti.

potem pa je v daljavi zagledal njeno postavo. prepoznal bi jo kjerkoli; ne bi je mogel spregledati. in policijski avto, parkiran nedaleč stran, je moral pripadati njej. bila je sama. in nenadoma ni vedel, kaj bi lahko storil, zaradi česar je obstal na mestu in stisnil roki v žepu v pesti. moral bi storiti nekaj – karkoli, ampak ni vedel, kaj. nato pa je korakala proti njemu in ko je spregovorila, je njegovo srce dobesedno podivjalo. »jules…« je začel, kot da bi jo hotel ustaviti. zdaj ji ni mogel kar dopustiti, da bi odkorakala. stvari so bile morda čudne, ampak… pogrešal jo je. zdaj še bolj kot kadarkoli. zato je stopil do njenega avtomobila in se z eno roko naslonil na pločevino. »počakaj. mislim… mislim, da je čas, da se pogovoriva,« je bil njegov glas čuden, ampak še vedno je komaj zadrževal potrebo po tem, da bi jo preprosto potegnil k sebi in jo objel.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Sob Sep 28, 2013 9:18 pm

tresavica njenih dlani se je samo še poglobila, ko je izrekel njeno ime. končno ji je uspelo vtakniti ključ v avto, vendar je obstala ob zaprtih vratih in strmela navzdol v svoj odsev v vetrobranskem steklu. za njenim hrbtom se je nahajal on, čutila je njegovo prisotnost, vendar ga ni nameravala niti pogledati. vedela je, kako bi se vsaka odločnost znala omajati. se počasi razbliniti v nič. ni mu smela hoditi blizu in ni mu nameravala dati nove priložnosti, da ji uniči kariero, ko je končno dobila možnost, da začne znova. lahko bi vedela, da se bosta slej kot prej spet srečala. toda ne tako kmalu in ne tukaj. lahno se je stresla, ko je njegova roka segla mimo nje in se je z dlanjo naslonil na pločevino v neposredni bližini. ''ne,'' je takoj odkimala. ni bil čas, da se pogovorita. ''nimava o čem govoriti, sebastian. poleg tega bi res raje videla, da mi ne hodiš blizu,'' se je zasukala naokrog in se naslonila nazaj na avtomobil. s sklonjenim pogledom. jasno. najbolj preprosto bi bilo pozabiti vse skupaj. v prvih tednih po tisti katastrofi bi mu verjetno res brez pomislekov skočila v objem in manično poljubila vsako ped njegovega obraza. sedaj pa je imela dovolj časa za premislek. sedaj je lahko videla, kako slepo jo je ta ljubezen naredila in kako zelo samouničujočo. ''šele vrnila sem se. če me poleg tebe vidi ena napačna oseba, se lahko poslovim od službe. verjetno ne prosim preveč, če te prosim, da mi ne uničiš kariere dvakrat, kajne?'' je nadaljevala z ostrim tonom. prikrila je resnico. ni najbolj bolelo to, da je vse splavalo po vodi. daleč najbolj je bolelo to, da ji je lagal. da ni imela pojma, ko so naenkrat pričeli govoriti o njegovih pretepih in sodelovanju s CIO. ker ji očitno ni dovolj zaupal.

Naslov sporočila: Re: blind alley Sob Sep 28, 2013 9:45 pm

dejansko ni mogel verjeti, da se to resnično dogaja. zadnje leto in pol je premišljeval o tem trenutku in si skušal predstavljati njen odziv in zdaj je spet čutil čudno bolečino v predelu prsnega koša, ko se je scenarij odvil točno tako, kot je pričakoval. sovražila ga je; najbrž prezirala in o njem mislila še cel kup neumnosti. neumnosti, ki so bile konec koncev resnične. bila je najboljša stvar v njegovem življenju in njemu je nekako uspelo, da je to uničil. da jo je izgubil. »jules, prosim,« je rekel z neko nenavadno nujo v glasu. polzela mu je iz dlani, čeprav je poznal resnico: to se je že zgodilo, zdaj je to samo še moral doživeti.

stresel je z glavo ob njenih besedah in nato z roko segel v lase, da bi se zbral. da bi se zaustavil, še preden bi jo objel ali storil kaj podobno uničujočega. hotel je pripomniti nekaj o njeni karieri – o tem, da je ne bo konec, ker je bil zdaj legalno zunaj in ker ni počel nič neumnega ali nevarnega ali kar oboje. našel si je vsaj približno spodobno delo; v kolikor ga je sploh lahko dobil, navsezadnje ni bil nihče ravno velikodušen ko je prišlo do bivših kaznjencev in to je seb izkusil na lastni koži. »okej, vem. žal mi je. misliš, da mi ni žal? zajebal sem. zajebal sem v največji možni meri in kar je najhuje, navzdol sem potegnil še tebe in to nikoli ni bil moj namen.« kakšen idiot je bil pred letom in pol. imel je njo in lahko bi imel vse, ampak bil je preveč globoko v vsem skupaj in na koncu mu je zadeva eksplodirala v obraz. »samo… daj mi priložnost, da ti razložim. da se ti opravičim. nekaj. ne vem, karkoli,« je dejal. pripravljen bi bil storiti vse. na tej točki in zanjo? vse.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Sep 29, 2013 9:33 am

najlažje bi se bilo sesuti pod pritiskom. prepoznati urgenten ton njegovega glasu, ko je znova izrekel njeno ime. ko jo je prosil. ''sebas...'' se je njen glas le za nekaj kratkih zlogov znebil prejšnje ostrine. pravočasno je napravila vdih in zmajala z glavo. kaj res ni mogel razumeti, da ni smela stati poleg njega sredi mesta in se pogovarjati z njim? morda je bil res na prostosti in kdo bi vedel, morda je bil znova ugleden meščan (če je to sploh kadarkoli zares bil), vendar so bili pogoji za njeno vrnitev na delo v filadelfijo jasni – nobenih zapletov. ''verjemi, meni je bolj,'' je zašepetala. bilo ji je bolj žal kakor njemu. del nje je bil srečen, ker se mu nikoli ni izročila v celoti, dala vseh niti v njegove roke. s tem je obdržala vsaj trohico dostojanstva, če je bil že preostanek poteptan, ko so jo izpraševali in je besedo za besedo ugotavljala, da ga sploh ne pozna. ''sploh se ne gre za to,'' je zmajala z glavo, preden bi se utegnila ustaviti. če bi še nosila tista debela očala s črnimi okvirji, bi jih zdaj živčno popravljala. tako pa je lahko le stiskala in sproščala prste v pest in nazaj. ''ne rabim tvojega opravičila, sebastian. vse so mi razložili in vse mi je jasno,'' je dlani vzdignila v zrak, da bi ustavila morebitno ploho izgovorov. ''CIA? pretepi?'' je izrekla zgolj dve besedi, ki sta zajeli čisto vse od A do Ž. ''veš, bila sem tako zelo prepričana, da ti lahko zaupam. tako zelo. najprej so me posedli v zasliševalno sobo in res sem bila pripravljena na podrobno izpraševanje o kylu. namesto tega... pa o tebi. lahko ti zagotovim, da mi niso verjeli, ko sem trdila, da nimam pojma, o čem govorijo. in potem so sledili tisti pomilovalni pogledi, ko so si mislili, kakšna uboga trapa sem, da sem se zatrapala v nekoga, ki mi ves čas laže v obraz.''

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Sep 29, 2013 9:41 am

sranje, kdaj za vraga mu je uspelo vse skupaj tako zelo zaplesti, da se mu je zdaj ponovno lomilo srce, ko jo je opazoval? poznal jo je; poznal je tisti izraz na njenem obrazu in ne glede na to kako močno se je trudila, da bi vse skupaj preprosto zakrila, mu je bilo jasno, da ni bilo tako preprosto. da jo je zlomil. da je bil presneti kreten. dal bi vse, kar je imel, če bi se lahko vrnil v čas in jo popravil vse skupaj… ampak ni mogel. samo zmajal je z glavo ob njenih besedah; njemu je bilo žal iz vseh razlogov, kar jih je lahko našel. in po pogledu v njenih očeh je vedel, da je bilo njej žal, da ga je poznala.

»to nikoli ni bilo o zaupanju, jules,« je dejal, ko je nehala govoriti. vedela je vse in ga postavila pred dejstva, ki jih je leto dni seciral v zaporu ter skušal najti razloge za svoje početje, ampak vsi so zveneli poceni in narobe in neumni. bil je kreten in hotel je popraviti vse skupaj, ampak v njenih očeh je videl, da ne bo dobil priložnosti in to ga je ubijalo. »nikoli ti nisem lagal v obraz. prav, nikoli nisem govoril o tem, ampak med tem in laganjem je velika razlika. ko sem bil sprejet v cio, sem moral podpisati presnet sporazum o molčečnosti. prav, počel sem veliko ilegalnega sranja, ampak o mojih čustvih do tebe sem bil vedno iskren. veš kaj? ljubim te. še po vsem tem času in najbrž te bom vedno. hočem samo presneto priložnost, da vse skupaj popravim, ampak… ne boš mi je dala, kajne?« moral bi povezniti masko čez svoj obraz. moral bi se pretvarjati, da bo tudi to v redu – tako pa je čutil, kako se je njegova žalost, otožnost, bolečina in vse ostalo, kar je pač čutil, jasno zarisalo na njegovem obrazu.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Sep 29, 2013 3:05 pm

''seveda se gre za zaupanje. za kaj drugega pa?'' se je namrščila, ko jo je iz prve zavrnil. šlo se je za tisto najbolj osnovno reč. tisto najpomembnejšo reč. ki jo je on izdal. ''prikrivanje resnice je precej podobno laganju, sebastian. prosim te... ne rabiš se sprenevedati. načrtno mi nisi povedal določenih stvari,'' ni nameravala od svojega prepričanja odstopiti niti za ped, ker je imela prav. če bi ji povedal za udejstvovanje pri boksu, potem bi bilo vse drugače. lahko je požrla celotno procesijo s CIO, vendar ne tega. ne tega, kar bi ji lahko povedal, če bi hotel. ''zakaj? zakaj za vraga sem ti jaz bila pripravljena povedati vse, medtem ko si ti skrival tako bistven del sebe, zakaj?'' je bila v enem koraku točno pred njem. manj kot dve leti nazaj bi se v tem trenutku njeno dihanje pospešilo in srce poskušalo pobegniti iz svoje kletke. njegova prisotnost je imela tako velik vpliv nanjo. toda sedaj se mu je drznila postaviti po robu in ni več zardevala ter trepetala ob vsaki njegovi besedi. ''nehaj, samo... nehaj,'' je vendarle malce tišje poskušala ustaviti njegov govor. ''ne drzni si mi govoriti o ljubezni, ker več kot očitno nimaš pojma, kaj sploh je,'' je desnico stisnila v pest, ker jo je presneto srbelo, da bi na njegovo lice prisolila zaušnico. toda ne glede na vse se ga ni zmogla dotakniti. to bi bilo preveč. ''lagal si mi. čez noč sem postala dvorni norček za vso policijo in FBI, ker mi nisi dovolj zaupal, in zdaj pričakuješ, da lahko samo tleskneš s prsti in bo vse po starem? ne bo, ne more biti. spremenila sem se – zahvaljujoč tebi,'' je z dlanjo nakazala nanj, nato pa jo hitro potegnila nazaj k sebi, ko je ugotovila, da je preblizu. trudila se je prezreti tisti trenutek, ko se je njeno srce stisnilo skupaj ob njegovem priznanju. da jo je ljubil. sama besedic 'ljubim te' nikoli ni izrekla naglas. vendar so bile vedno tam. ker ga je ljubila. ''ne bom rekla, da te sovražim. ker ti za razliko od tebe, ne morem lagati. toda resno mislim, ko pravim, da me pusti pri miru. ne morem dati vsega tega skozi še enkrat, res ne,'' je bil njen glas komaj kaj več kot trmast šepet, ko je pogled prvič tega večera uperila vanj.

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Sep 29, 2013 8:40 pm

imela je prav. morda je bil preveč dolgo v zaporu, da bi se skušal izviti iz takšnih stvari – ampak ni bilo to. samo vedel je, da si jules ne zasluži tega. »nisem vedel, kako naj ti povem. ni ravno stvar, ki bi jo ljudem povedal ob prvem srečanju. in pozneje… pozneje si mi bila preveč všeč. nisem hotel ogroziti tega – dobro sem vedel, kako striktna si bila in koliko ti je delo pomenilo in kako si se trudila in zadnja stvar, ki sem jo hotel, je bilo to, da bi zaradi mene vse… ampak zdaj ni več važno, kajne? na koncu se je zgodilo točno to. hotel sem te zaščititi, jules,« je dejal, njegov glas nenavadno oster in skoraj razburjen.

»nič od tega ni bil bistveni del mene!« je ugovarjal, medtem ko je pogled uprl v njene oči samo zato, da je tam lahko našel cel kup neodobravanja, jeze in še nečesa, česar ni znal določiti. prekleto, to dekle je imel rad. še več kot to: ljubil jo je, to je bila edina stvar, ki ga je ves tisti čas v zaporu ohranila pri zdravi pameti, ampak ona ga je sovražila. »jules, prosim,« je dejal, da bi jo ustavil, čeprav je vedel, da ji mora dopustiti, da mu vse skupaj zmeče v obraz. opazil je, kako se je njena dlan stisnila v pest. »udari me, če ti bo to pomagalo. stori karkoli; nekaj, poslušaj me, ko ti povem, da mi je žal in veš kaj? vseeno mi je, kaj misliš o tem. ljubim te. zaljubil sem se vate in morda je bilo to edino, zaradi česar sem sploh preživel v zaporu. zaslužil sem si zapor, ja, storil sem cel kup neumnosti, za katere si želim, da bi jih lahko vzel nazaj. prizadel sem te in žal mi je. ampak misel nate me je ohranila živega v preteklem letu. vem, da si šla zaradi mene skozi veliko sranja in tega ne morem popraviti, zato mi samo dovoli, da naredim vse skupaj bolje,« je dejal; tokrat je bil on tisti, ki je dlan stisnil v pest.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 9:11 am

''torej si v resnici ščitil samega sebe, nikakor pa ne mene. in če misliš, da bi te zapustila zaradi tega... potem me nikoli nisi zares poznal,'' je zmajala z glavo in njene besede so izvenele kot komajda več kakor šepet. ''sem zapustila kyla, ko sem izvedela s čim se ukvarja? nisem. in ne bi zapustila niti tebe. ker stojim ob strani ljudem, ki jih imam rada. ker sem bila takrat pripravljena za naju narediti vse in družina ter ljubezen sta mi pomenili več od službe,'' je nadaljevala v istem tonu, zraven pa počasi odkimavala. njene prioritete so bile takrat drugačne. seveda je hotela napredovati, seveda je hotela prilezti v FBI, kar ji je tudi uspelo. vendar ne za takšno ceno. bi ji sploh kdaj povedal? ''vendar je bil. bil je del tebe!'' je vztrajala pri svojem. res se je šlo za zaupanje, ne glede na to, kako je stvar poskušal obrniti. ni verjela, da je slab človek – v njenih očeh je bil vedno prekleto popolen, inačica viteza na belem konju. vendar svoji presoji ni več smela zaupati, ker je bila opeklina še vedno preveč boleča. ''nič ne bo pomagalo. prav, naj ti bo žal, samo pusti me že pri miru, ker ne morem biti zraven tebe,'' je hitro sprostila pest, katero je očitno opazil. ''nehaj, sebastian,'' je pričela znova, ko se je spustil v isto vihravo govorjenje kakor prej. ni zmogla poslušati o ljubezni in o zaporu in o njiju. ''ne. nehaj. ne moreš,'' ga je tokrat zares zgolj rahlo odrinila, nato pa kar sama ritensko naredila korak nazaj, dokler ni za seboj začutila hladne pločevine avtomobila. ''ne zavedaš se, kako zelo si te želim sovražiti. pustil si me samo,'' ji je ušlo in takoj zatem je naglas preklela samo sebe, ker je bila še vedno tako bedasto ranljiva, ko se je šlo zanj.

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 9:24 am

samo zrl je vanjo z nekim nedoločnim izrazom na obrazu. vsekakor si je želel, da bi lahko vse skupaj popravil. vsekakor je hotel čas preprosto obrniti nazaj in narediti nekaj drugačnega in boljšega in s tem posledično tudi nekaj, kar bi ju obdržalo skupaj. to je bila prevelika cena; ni je mogel kar izgubiti, ni je hotel in dejansko niti ni vedel, kaj bi storil, če bi prišel do točke v svojem življenju, ko bi dokončno vedel, da je konec. ampak zdaj se je še vedno oklepal nekega upanja, ki je bilo najbrž presneto neumno. ker je imela prav. ker je bil kreten.

»prav imaš. razumem tvoj vidik in prav imaš, zaslužim si vse to, zaslužim si vse sranje in moral bi vedeti bolje, ampak nisem. ker sem bil prekleti strahopetec in ker sem dopustil, da sem zaradi vsega nekako izgubil najboljšo stvar v mojem celotnem življenju,« je spregovoril, čeprav je bilo tokrat v njegovih besedah več jeze kot česa drugega. obžalovanje je bilo na tej točki tako ali tako vtisnjeno na njegovem obrazu in ni vedel, kaj bi sploh še lahko storil. »in zdaj sem tukaj in res se trudim, prekleto, ti pa me tako vztrajno odrivaš in me sploh nočeš razumeti. vso pravico imaš do tega, ampak vsak dan znova sem mislil nate. vsak dan znova sem hotel popraviti vse skupaj.« to je bilo res. njen obraz ga je preganjal v sanjah. potem pa je spet spregovorila in zdela se je tako ranljiva, ko se je naslonila na avtomobil, da ga je zabolelo srce in se sploh ni zavedal, kdaj jo je objel in v njene lase mehko zamrmral da mu je žal, znova in znova, ker ni vedel, kaj bi sploh še lahko storil.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 4:57 pm

res si je želela, da bi lahko bila do njega povsem ravnodušna. da se ne bi zavedala, kako je bil njegov pogled osredotočen nanjo in kako je skušal prebrati vsako njeno potezo. če jo bo opazoval tako podrobno, potem bo slej kot prej opazil, kako prekleto strah jo je bilo v resnici. tega, da se bo znova vse razblinilo v koščke. da se bo spet predala napačni osebi in nato dočakala nov tragičen konec. ni se mogla več razdajati naokrog, enkrat za spremembo je morala misliti nase, ne glede na to, komu je na tej poti stopila na žulj. ''sebastian, ni pomembno, da si zdaj tukaj. zdaj je prepozno. zdaj sta minili že skoraj dve leti. tukaj sem pogojno. če kdo ugotovi, da sem v stikih s tabo...'' je pričela zmajevati z glavo in v mislih hitro zatrla idejo, da bi v prihodnosti lahko še sploh prišlo do kakšnega podobnega srečanja. ni ga smela videvati, niti bežno ne. bežna srečanja bi znala kaj hitro zanetiti staro iskrico – tisto, ki je vedno sprožila milijone metuljčkov v njenem trebuhu in napravila njena kolena izredno šibka. ne bo se mogla vedno pretvarjati, da so njena čustva do njega že zdavnaj zamrla, da so izginila. ker niso. samo nadvse uspešno jih je poteptala nekam globoko vase. ''nikogar ni bilo! ne vem, kje je kyle. tebe so lovili. jakea ni bilo. bilo ni nikogar. in zdaj naenkrat vsi skušate popravljati storjeno škodo. ne gre tako!'' mu je razburjeno odvrnila in z dlanjo zdrsela prek obraza, kakor da lahko tako opere vsa negativna čustva. instinkt ji je pravil, naj se umakne, ko je bil nenadoma ob njej. vendar je vedela, kateri del bo prevladal, ko je povsem brez oklevanja roke ovile okrog njega in ga poskušala potegniti bližje. jezno je stisnila veke skupaj, da bi zadržala morebitno poplavo solz. povedala mu je že, da ne joče. in tudi zdaj ne bo. ''ne smem biti s tabo,'' je skozi stisnjene ustnice izrekla ob njegov vrat in ni vedela, katera nevidna sila je njeno glavo privzdignila navzgor, da je z ustnicami čisto lahno oplazila njegove in obstala na njih, ne da bi ga zares poljubila.

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 5:05 pm

bil je tako zelo daleč od tega, da bi mu bilo vseeno zanjo. bila je jules; presneto, ljubil jo je, najraje bi njen celoten obraz prekril s poljubi in ji ob vsakem to tudi povedal, ampak vedel je, da si tega ne sme privoščiti. vedel je, da bi bilo to preveč in njene besede so imele smisel, ampak po drugi strani so ga imele tudi njegove. ni je hotel izgubiti. ni je smel izgubiti, prekleto, bil je najpomembnejša oseba v njegovem življenju in najraje bi se ustrelil, ker ji je vse skupaj povzročil. »ampak odslužil sem svoje. zdaj sem svoboden moški, zdaj… zdaj začenjam znova, tokrat pravilno,« je skušal ugovarjati njenim besedam. ni razumel.

»hotel sem ti dati čas. hotel sem te zaščititi. in o bog, to zdaj zveni popolnoma nesmiselno in vendar sem hotel samo najboljše zate. vsak dan znova… ti si prva stvar, na katero zjutraj pomislim. ti si… ti si vse, jules,« je mehko zamrmral po njenih beseda. kyle bi moral biti tam za njo – vedno je bil tako zaščitniški in potem je izginil? kakšen kreten. ampak to je bil tudi on sam, zato ga ni mogel obsojati. tiho jo je poslušal in potem mu je vrnila objem in njegovo srce je podivjalo, zaradi česar je bil precej prepričan, da je to tudi slišala. potem se je premaknila; potem so se njune ustnice staknile in obmiroval je za nekaj trenutkov. »ampak ljubim te,« so se njegove ustnice zganile ob njenih, medtem ko je z dlanjo nežno potisnil svetle lase nazaj. bilo je tako znano – ona, njen parfum in način, s katerim ga je objela – trgalo mu je srce, ker je vedel, da tega ni hotela. zanj je bila edina in potem jo je nežno, čisto previdno poljubil ter upal, da mu ne bo strla srca.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 6:30 pm

ne, resnično ni razumel. ni bilo pomembno ali je začenjal znova. ni bilo pomembno, da je bil sedaj na prostosti. ni smela znova nasesti svojemu srcu in spet pozabiti nase. ker je vedela, da bi se to zgodilo. ob njem se je počutila neverjetno – čudovito, pomembno, ljubljeno. nikoli ji ni dal razloga za strah ali za beg. do tistega zadnjega odločilnega trenutka. ''žal mi je,'' je samo zmajala z glavo, ko se je namrščila in se ne ravno nežno ugriznila v ustnico, ko se ji je le ta rahlo zatresla. ''trapa sem, ker ti verjamem. res. vse ti verjamem. ampak to... ne spremeni ničesar, razumi to,'' je znova ponovila in ponavljala bo te besede kot mantro dokler jim ne bosta oba verjela. dokler ne bo nobene druge možnosti, kakor da gresta oba naprej in pozabita. samo pozabita na vse.

obstala je na miru, z ustnicami ob njegovih in ni se hotela premakniti. njegove zamrmrane besede so nežno zdrsele do nje, da je napravila oster vdih. dopovedovala si je, da je dovolj močna. da se lahko upre skušnjavi, da ga lahko odrine, odkoraka stran, da lahko pozabi, da lahko gre naprej. neskončno stvari, ki jih lahko stori. zaprla je oči, ko je z njenega obraza nazaj potisnil pramen las ter zadržala dih. ker ga je poznala in ker je vedela, da bo izkoristil vsako priložnost, če je to le pomenilo, da bo... dobil njo. da, verjela je, da jo ljubi. da jo vedno je, da jo. toda... ni bilo dovolj. ni mu vrnila poljuba, ne glede na to, kako zelo se je želela preprosto izgubiti v njegovem dotiku, vonju in objemu. ''sebastian,'' se je umaknila nazaj in prekinila kratek poljub. ''konec je,'' je zamrmrala in se ostro obrnila naokrog, v prvem poskusu ji je uspelo odkleniti vrata in jih odpreti pred seboj. ''res mi je žal,'' je zdrsnila med odprta vrata in hitro sedla za volan.

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 6:43 pm

vedel je, da mu bo zlomila srce. nekaj je bilo na načinu, s katerim ga je opazovala – na načinu, s katerim se je premikala ter govorila z njim. skušala se je oddaljiti. skušala je doseči nekaj, s pomočjo česar bi ga lahko uspešno odrinila od svojega življenja in to je bolelo. morda bi bilo lažje, če bi se pretvarjala, da ji je vseeno. da ji ni žal – da je morala naprej, stran od njega. ampak počela je ravno nasprotno. z vsakim gibom mu je dala vedeti, da je imela rada njegovo bližino. ampak zavestno ga je odrivala in ga zavračala.

ampak vednost vsega skupaj ga ni prepričala v to, da bi se umaknil. da bi bil on tisti, ki bi odkorakal. še vedno je vztrajal; v njeni neposredni bližini se je počutil osupljivo in potrto in jezno hkrati. bila je popolna. ni mu vrnila poljuba; samo obstala je tam, dokler ga ni odrinila in tudi to je bolelo. usedla se je v avto in roki je stisnil v pest, ker jo je hotel ustaviti. hotel jo je dvigniti v zrak in jo stresti, da bi dojela, da je počela neumnost. ampak verjela je, da je bilo to prav. morda je bilo. ampak ni se počutil tako, kot da je. »jules,« je zamrmral, ko se je usedla v avto. zajel je sapo in se sklonil samo toliko, da jo je lahko videl. »ne počni tega. ne rabiš storiti tega,« je dejal; skoraj prosil, ker je bilo tako ali tako iz njegovega glasu preveč očitno, kako zelo ga je ubijalo vse skupaj. »storil bom karkoli; storil bi vse, da to popravim.« zdaj se mu je zlomil glas, ker jo je predobro poznal in je vedel, kaj bo storila. pustila ga bo za seboj. zavrgla ga bo. »res bo konec vsega, če boš zdaj šla,« je počasi zmajal z glavo. odločitev je bila njena, ne glede na vse.

tagged: jules. :3

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Sep 30, 2013 7:16 pm

vrata je pustila odprta, ko je sedla in vtaknila ključ v avtomobil. ''sebastian, nehaj, prosim te, samo nehaj,'' je pričela recitirati in njen pogled je bil osredotočen na sprednje vetrobransko steklo. če bi zdaj padal dež, bi bila scena naravnost filmska. čutila je, kako se ji oči vztrajno rosijo in nobeno mežikanje ni moglo premagati te orošenosti. ton njegovega glasu je zarezal naravnost vanjo, da se je njena odločnost skrhala na prafaktorje. ''moram,'' je zašepetala predse in se povsem zresnila, ko so se solze naenkrat čisto neslišno ulile prek njenih lic. ni niti smrknila, ni niti zahlipala. samo obsedela je in se počasi zasukala proti njemu. vedela je, kaj mora storiti. in sodeč po njegovem pogledu, je tudi on vedel, da pravkar namerava v oba izstreliti nekaj metkov. ''torej me pusti pri miru, sebastian. pusti me pri miru in pojdi naprej. ne morem te več videvati. ne morem te več videti,'' je pričela in njen obraz bi lahko bil čista maska hladnosti, če ne bi toliko solz teklo prek njenih lic. ''nočem tega storiti... ne zares. ampak... ne morem, ne morem,'' je zmajala z glavo, nato pa takoj zatem prikimala. ''konec je, da,'' je izrekla in vrata zaprla pred njim. nekaj časa je čez steklo gledala proti njemu s povsem solznimi očmi, nato pa vžgala motor in se s težavo obrnila stran. speljala je naprej po ulici in ves čas strmela v zgornje ogledalo, kjer se je njegova podoba vedno bolj manjšala. njen pogled ne bil osredotočen na rdečo barvo semaforja. ni opazila tovornjaka, ki je zapeljal z leve proti njej.

le fin.