pozdrav. moje ime je galina in kot že moje ime malček izda, prihajam iz rusije. natančneje iz mesteca omsk. to je pravzaprav veliko mesto, katerega prebivalstvo krepko presega čez milijon. tokrat ne bomo govorili o zgodovini tega prelepega mesta, temveč o meni. saj naj bi bil to opis o meni kajne? no ja, začnimo na začetku. rodila sem se v majhni hišici, v dokaj revni družini. nismo imeli prav veliko. hiša je bila napol prazna, saj smo imeli le spalnico z dvema posteljama, na eni sva se stiskali s sestro, na drugi pa sta spala najina starša. naše revno življenje ni trajalo dolgo, saj je oče dobil neko dobro službo, v kateri je zaslužil mastne denarce. preselili smo se v večjo hišo, s sestro sva dobili ločene spalnice, za čuda sem imela še svojo lastno kopalnico. življenje je tako nekaj let potekalo ustaljeno, prijetno, pravzaprav popolno. uživali smo v luksuznih dobrinah, se zabavali in potovali po svetu. nobena od nas ni vedela s čim se naš očka pravzaprav ukvarja. tako nismo nikoli posumile, da bi šlo lahko kaj narobe. življenje nam je dalo toliko lepega in nismo se bile pripravljene temu odreči. stara sem bila,…tam okoli 15 let, ko se je moje življenje že drugič, tokrat popolnoma negativno, obrnilo na glavo. oče je ves ožet pozno prišel iz službe, kovček je tiho odložil na hodnik in se v spalnici zvalil na posteljo in kot ubit zaspal. nihče od nas ni pričakoval, da se pred našo hišo dogaja nekaj čudnega, nevarnega. razen mogoče mene, niti se ne spomnim, a to, da sem vsako noč zlezla pod posteljo po igrače, ki sem jih med dnevom porinila podnjo, me je rešilo zagotove smrti. prišlo je nekaj zamaskiranih moških, ki so govorili v meni neznanem jeziku. slišala sem nekaj tihih strelov v odejo, ki je zgrbančena ležala na postelji in korake, ki so se oddaljevali iz moje sobe. slišala sem kako se pogovarjajo, kako tiho odpirajo vrata in v srcu sem čutila praznino. tisti dan je zapečatil mojo usodo. ubili so mi predrago družino in me pustili samo. zbrala sem ves denar, ki ga je oče skrival na posebnih mestih in se odpravila iskat morilce moje družine. zbirala sem dokaze, spraševala ljudi in nabirala informacije o moji družini, o skrivnem življenju mojega očeta in o vsem kar je bilo povezano z smrtjo mojih družinskih članov. dokazi so se skrivali povsod po svetu in tako sem pristala v filadelfiji, saj sem zbrala nekaj ključnih informacij, da se glavni akterji, ki so naročili umor, skrivajo prav tu. odločena sem, da jih bom našla, in da bodo plačali za vse moje muke, ki sem jih prestajala zaradi njih. upam, da so prepričani, da so pobili vse štiri, saj imam s tem majhno prednost, da jih nepričakovano obiščem. pokopali so štiri krste, le, da je bila ena izmed njih, z mojim imenom prazna. moje pravo ime je bilo olesya ivanova, po pogrebu pa sem si morala izbrati novo ime in pravo ime obdržala kot srednje, saj me to spominja na popolno življenje s starši in mlajšo sestrico.

v filadelfiji sem tako spoznala nekaj ljudi, ki so me sprejeli v tolpo, saj le tako lahko pridem do pravih podatkov. še vedno ne vem ali moram morilca iskati med mafijo, cio ali kje drugje. vendar sem dovolj vztrajna, močna in odločena, da bi prepotovala svet, da bi človeku, ki je to storil, prizadela neskončno bolečino. ko ga bom našla bo lahko občutil mojo jezo, sovraštvo, ki ga gojim samo zanj.

vse kar se mi je v življenju zgodilo je oblikovalo mojo sovraštveno, spletkarsko osebnost, ki s svojim šarmom in dolgim jezikom pridobi potrebne informacije, za katere je pripravljena tudi ubijati. pravijo, da je maščevanje vedno sladko in tega se veselim. in da ne boste mislili, da imam samo slabo, temno stran, ki je neskončno maščevalna. ne, premorem tudi svetlo in dobro. pomagam vsem, ki so moje pomoči potrebni, in ki si jo zaslužijo. imam malo oziroma skoraj nič prijateljev, vendar se z majhno peščico ljudi dobro razumem. lahko se smejem z njimi, popivam, vse kar mlada oseba lahko počne, pa čeprav je moje srce predano le eni stvari. maščevala bom očeta, mater in mojo nedolžno sestrico, ki so v eni sami noči izgubili življenje, meni pa je bilo prizaneseno.