verjetno si dekle v svojem življenju ne bi moglo želeti ničesar več. imela je vse. očeta, ki ji je nudil svet, mamo, ki jo je vedno čuvala kot punčico svojega očesa in starejšega brata, ki ji je bil vedno kot opora, ko ga je potrebovala. lepo, a vihravo življenje takratne, devetnajstletne lepotičke, iz marseilla, so bile sanje vsakogar. ravno je končevala zadnji letnik srednje šole in naslednje leto bi letela v ameriko na študij plesa, ki ji je predstavljal ljubezen njenega življenja. tiste drobne nožice, ki so že od malega poplesavale po kuhinji, so ji nudile prihodnost, ki je bila zapisana le malo komu in v njej so vsi videli vzhajujočo zvezdo. vsi, le ona je ostajal skromna in brez prevelikih ciljev, kakor bi se bala, da jo bodo previsoke želje treščile na realna tla. in potem je spoznala njega. tistega, ki bi lahko nadomestil ples, kot ljubezen njenega življenja. nihče ni podpiral njune poletne romance. ne mama, ki je bila mnenja, da je za odelie boljše, če se osredotoči na začetek študija, ne oče, ki je imel svoje razloge, ne brat, ki je v njem videl potencialnega sovražnika. a temnolaska ni razumela vsega skupaj. konec koncev je prihajal iz ugledne družine, bil je sin francoskega ministra za varnost, uglajen, razgledan in čudovit na sploh v vseh pogledih besede. bil je moški, ki bi si ga vsaka mama želela za zeta in bi mu vsak oče zaupal vodenje svojega podjetja. a nekaj je vsekakor moglo biti narobe, če so bili vsi tako zelo proti. pa tega odelie ni razumela, zaslepljena od vsega lepega in dobrega kar je videla v njem. zato se je tudi tako upirala, ko so ji starši predlagali tedenski izlet na jug anglije, za počitnice pred študijem. želela je ostati ob njem in uživati trenutek, ki sta ga imela. in tako so odšli sami – oče, mam in etienne. in niti predstavljati si takrat ni mogla, da jih je videla zadnjič v življenju. le nekaj ur po njihovem odhodu se je namreč rezlegla slaba vest, da je letalo enega najbolj vplivnih francoskih podjetnikov, oliverja boreauxa, strmoglavilo zaradi podtaknjenega eksploziva. atentat naj bi bil načrtovan s strani francoske vlade, ki se je že toliko časa uspela razkrinkrati njegove posle. in sedaj jim je to vse uspelo. odelie je obsedela pred televizijskim sprejemnikom, solze so ji tekle po licih in molče je spremljala novice, da je bilo njeno celotno življenje povsem zlagano. in on. le sedel je poleg nje, jo držal za tresočo se dlan in ji prigovarjal, da ni imel prstov poleg, da ni vedel kaj njegov oče natančno naklepa, da ji tega nebi nikoli prizadejal in tako naprej. a njegove besede so naletele na njena gluha ušesa. izdal jo je, njo in njeno družino za voljo očetovih interesov. nič ni bilo tako, kot so njej predstavljali. njen oče naj bi bil vpleten v slabe posle, posloval naj bi z mafijo po vsem svetu, od tod naj bi prihajal njegov najglobji vpliv. invsi ostali naj bi vedeli za to, le ona je dolgih devetnajst let živela v zmoti. pojma ni imela kaj se bo zgodilo z njo in verjetno ne bi bilo nič dobrega, če ne bi naslednjega dne na vrata njihove hiše potrkali uglajeni moški, oblečeni v elegantne črne obleke in jo prosili, če jim lahko prisluhne. želeli so jo obvarovati, narediti vsaj nekaj dobrega, v zameno za vse tisto, kar je njen oče nudil njim. pojma ni imela o čem govorijo, a zavedala se je ene stvari, poslabšati situacije tako ali tako ne more. sprejela je njihovo ponudbo, da se ji uredijo normalno življenje na drugem koncu sveta, v ameriki. odšla naj bi študirat tako kot si je vedno želela, finančno naj bi bila preskrbljena do konca svojega življenja in lahko bi začela znova. z njihovo pomočjo, ali brez nje, kakor si bo želela. sprejela je ponudbo, kakopak, v franciji ni imela ničesar več iskati. a po letu študija, ki ga je preživela v philadelphii, je spoznala, da to ni tisto česar si v resnici želi. želela si je maščevanja. želela si je prizadeti vse tiste ljudi, ki so z smrtjo njene družine prizadeli njo. in takrat je zopet stopila v stik z moškimi, ki so pred letom in pol potrkali na njena vrata. želela je biti del njihove družine. želela je nadaljevati tisto, kar je začel njen oče in želela je prizadejati vso svojo bolečino tistim, ki so si to zaslužili. vsem izdajalcem in 'dobrim gospodom', ki so se dnevno skrivali za svojimi oblekami in kravatami. postala je odelie, ki je ni poznal nihče. arogantna, cinična prasica, ki je znala izkoristiti svoje čare in ustrezno hitro spremeniti svoj obraz. ljubezen ji ni predstavljala pomena, bila je zgolj beseda in moški so bili zgolj predmet. njena naloga je bila jasna, biti v ponos očetu, mami in etiennu. zaživela je drugačno življenje, dvojno. podnevi uspešna študentka plesa, ponoči dekle, ki zna opravljati slabe posle. tukaj seveda ne prihaja dlje od groženj, preprodaje ali česa podobenga, a dekle napreduje kljub napakam. odločena je, da bo živela drugače. a kaj bo, ko bo nekega dne na cesti srečala njega? ko bo spoznala, da ljubezen mogoče še vedno nekje obstaja in ji sledi? se bo lahko maščevala njemu, ki ga je imela resnično rada, a jo je izdal? no, o tem bo razmišljala takrat.