kaj bi radi slišali? kako je dobri wes zašel na slaba pota? kako je izgubil ljubezen svojega življenja? kako se je lotil nedolžnih deklic in jim raztrgal intimne predele? daj, odjebite s takšnimi vprašanji. nisem tukaj, da bi se opravičeval za svoja dejanja, vse kar lahko rečem je, da to nisem več jaz. ja, prav zares lahko rečem, da v meni ne boste našli niti trohice starega wesleyja. nobenega wesleyja. zaradi mene lahko preiščete vsak jeben kvadratni meter pred staro hišo, kjer sva z blakom odraščala, premaknete vsak kamen, pa ne bo več nobenih ostankov življenja bivših piercev. odraščanje v malomeščanski okolici, v povprečni enonadstropni hiši z večjim dvoriščem, kjer lahko mati goji svojo zelje in korenje, odraščanje v tisti odurni s tapetami prelepljeni dnevni sobi, kjer je foter nenehno kadil cigare, da se je vonj zažrl v stene in so le-te smrdele še pred nekaj leti, ko sva po smrti staršev še zadnjič šla tja, da sva podpisala prodajno pogodbo.. te stvari ne vplivajo na to, kdo boš postal.. vplivajo pa na to, kakšne bodo tvoje želje in ambicije. pri trinajstih sem bil nenehno zdoma, ker mi je šlo na živce prav vse. to, da je mama smrdela po zažganem, ker je bila nadpovprečno stara in temu primerno senilna, to, da je skozi pipo v kuhinji zmerom tekla rjava voda, da si še rok nisi mogel oprati, pa to, kako je moj stari vedno popenil, če kaj nisem naredil prav in me tako usipal okrog ušes, da se mi je še naslednje pol ure vrtelo.. pa to, kako so me vedno naganjali, naj pokosim tisto jebeno zelenico ali odnesem smeti, kako naj sesam sobo - kot da sem kakšna gospodinja, pizda. te zadeve v človeku jasno izoblikujejo idejo o tem, kaj hoče - in česa si še na daleč ne želi več videti. zame je bilo to malomeščansko življenje ledena gora dreka, ki jo je bilo treba prenašati iz dneva v dan. moj stari mi je včasih zvečer predajal življenjske modrosti. češ da sem jaz starejši brat in da bom moral razumeti to in ono sranje, če bosta starša morda kako mimogrede umrla. prisežem, da mi je bilo vseeno. prav zares, zaradi mene bi se lahko oba stegnila in morda bi nama bilo z blakom lepše. kaj pa vem, morda pa bi naju strpali v rejniški sistem in poslali živet na kmete, kjer bi spala v hlevu in kjer bi mogočni kmetje nad nama opletali s svojimi kurci. dajte no, kot da ne poznamo vsi teh zloveščih zgodbic. kakorkoli, odrasla sva in se izgubila v življenju. po srednji šoli sem tri leta delal na zasebnem avtomobilskem servisu pri jimmyju, starem črncu na koncu ulice, ki je ljudem vedno ponudil fer cene za svoje delo. nikoli nisem razumel, kako je lahko stari tako pravičen, ko pa so mu ljudje še v času 'rasne enakosti' in 'odprave nestrpnosti' po ograji pisali žaljivo sranje. enkrat sem se pozno vračal domov mimo jimmyjeve hiše in videl sem, kako tucker bradley, tip, ki je hodil z mano v osnovno šolo, na jimmyjev smetnjak spreja napis 'niggers must die', pa sem čisto popizdil in mu razbil obraz. njegov oče na koncu ni tožil, ker se je izkazalo, da so ulične kamere posnele tuckerja, ki je bil kriv za večino napisov. me je pa v zahvalo foter usipal, ko sva prišla z bratom na nedeljsko kosilo, in mi preklal ustnico. bil sem torej star okrog dvajset in enkrat v tem času se je pri jimmyju znašla eloise, stranka, ki se ji je avto pokvaril nekaj sto metrov naprej ob cesti. ko smo ji zamenjali mašino in se je vrnila po avto, sem jo povabil na zmenek in potem sva nekako pristala skupaj. hitro sem se zaljubil vanjo in jo prehitro zaročil, ne bom govoril o tem sranju - eloise je pobegnila z drugim in me čisto zjebala. takrat se mi je popolnoma zmešalo - prisežem. v cel kup sranja sem zabredel in govoril sem si, da bo vse v redu, da nimam česa izgubiti, v resnici pa sem bil tako zelo uničen, da polovico časa sploh nisem vedel, kaj počnem. pri dvaindvajsetih sem postal konkreten alkoholik in na seznamu pogostih prepovedanih drog ni bil niti ene, ki je še ne bi jemal. in potem sem.. oh kurac, potem sem naletel na eloise v neki trgovini, ki je nosila na roki ogromen diamant in se mi privoščljivo smejala v obraz in še preden sem se zavedal, sem že ujel neko ljubko temnolasko in jo posilil in potem sem s kolekom gavinom opravil nekaj manjših ropov v lokalnih trgovinah, dokler nisem imel na računu dovolj denarja, da sem si lahko kupil novega convertibla, modrega, saj veste, da bi živel ameriške sanje.. samo zato, da sem ga lahko dan po registraciji mrtvo pijan zapeljal iz ceste in ga totalno zjebal. tri dni sem ležal v komi in morda bi bilo bolje, če bi takrat preprosto umrl. manj sranja. ampak zbudil sem se. potem sem.. po tem sem za nekaj časa izginil in se vlekel po svetu kot kakšna žival in na koncu pristal na prostitutki, ki me je začuda nekako spravila k sebi. po tistem bizarnem približno-seksu sem se vrnil sem. mama in oče sta umrla tekom mojih najbolj divjih let in blake je ostal edini človek, ki mu lahko zaupam. na vsem prekletem svetu. in zdaj sem tu. delam za druge in živim še hujše sranje od tistega, ki sem se mu vedno želel izogniti. in pijem na to. na zdravje, kreteni.