nekoč pred sedemindvajsetimi leti se je sredi predmestja new yorka rodila mala princeska z imenom ariella mathilda cooper. starša sta jo že od prvega dne, ko je neučakano hitela ven iz maminega trebuha, ter je bila rojena kar na domačem vrtu sredi poletnega dne, obdajala z ljubeznijo in ji nudila vse kar sta ji lahko. njena rožasta koža in prikupen nasmešek sta vsem jemala dih in, ko je že odrasla v majhno punčko komaj nekaj let staro je s svojimi dolgimi svetlolasimi lasmi že kazala, da bo nekoč prava lepotica prav po mami in prav tako karizmatična kot je bil njen oče, ko je s svojim humorjem in simpatičnostjo privabljal poglede ostale in lomil ženska srca prav po vrsti- samo eno pa je ostalo varno. mamimo. njena mama je bila v svojih mladih letih priznana manekenka in je v uglajenih oblačilih jemala dih modnim kritikom in oblikovalcem, ki jim je venomer predstavljala modno muzo tako kot so kakšne sirene predstavljale pesnikom pot do omamne lirike. v vsem tem času pa nihče ni ujel njenega diha, dokler ni odšla na usoden veličasten ples in tam s svojim ostrim a hkrati ljubečim pogledom ujela prav karizmatičnega in postavnega mladega nadobudnega podjetnika, ki je očaral množico okoli sebe. njuna zgodba je bila začetek pravljice v katero je po nekaj letih brezglave ljubezni in norosti, ki sta je bila deležna zaradi drug drugega vstopila prav njuna mala princeska ariella. odraščala je v svoji mali graščini obdana z ljubeznijo in množico ljudi, ter vsak petek pri sebi doma prirejala čajanko in se učila elegantnosti in kazala, da bo kot odrasla ženska prava mlada dama s simpatičnim nasmeškom, smislom za modo in neustavljivo karizmo, ki bo lomila moška srca in branila njeno. čajanke, slikanice, pobarvanke in plišasti medvedki so bila njena strast in, ko je bolj razumela okolico in je njeno obnašanje bilo primerno za kakšne dogodke, so se na spisek strasti pridružile tudi obleke katerih je imela sama v vseh barvah in oblikah, ter bolj težko se ni počutila kot sneguljčica brez sedmih palčkov.
pamet, ambicioznost, očarljivost, denar in lepota- to je le nekaj besed, ki bi lahko opisale vse tisto kar je ariella imela v svojem življenju. imela je vse, vendar denar ni bil tisto pravo ljubezen, ampak radost, sreča in ljubezen v katero je odraščala in v odraslih letih zaradi tega ni postala hladna bogata kraljica, ki se je imela za nekaj več. s svojo dobroto je pomagala drugim in jim poskušala nuditi vsaj pol tistega kar je imela sama. obdržala prav vsako od teh značilnosti, ko je zapustila osnovno šolanje doma in se je odločila, popolnoma sama, da je čas za njen polet v socializiran svet. srednja šola. ni odstopala od niti enega samega povprečja, ko je tudi ona živčno postopala v svoji sobi in se spraševala katera obleka bo primerna za prvi dan in kako naj se obnaša, ter kakšen pristop naj sploh naredi do ljudi. bila je vajena ljudi iz svojega kroga in ti so ji malokrat šli včasih tudi na živce, vendar se je zavedala, da je srednja šola nudila različen krog ljudi in ni vedela kako jo bo prav ta kulturna mešanica sprejela. strah pa je navsezadnje bil zaman. bila je prikupna, energična in vedno vsem na voljo za pomoč ali pri zapiskih ali jokanje na ramenu. njena očarljivost je spet kot magnet pritegnila ljudi nanjo in jo sprostila do zadovoljivih meja. nikoli ni kadila prav ničesar in jemala drog tu pa tam se je vseeno znala pošteno nacejati in proti koncu srednje šole na trapast način spoznala tudi njega- njenega princa na belem konju- ko je pijana skoraj pristala v bazenu, a jo je na srečo on pravi trenutek potegnil za sabo in sta se oba po dolgem in širokem zrušila na tla prisiljena v to, da se spogledata in tisti trenutek zaljubita.
bil je maj, ko še ni bilo pretoplo in premrzlo za pohajkovanje zunaj in je ariella uživala v ljubezni katero si je delila z neal-om, ki je bila celo iz dneva v dan močnejša. bilo je že eno leto in pol od zmenka na jahti njegovih staršev, ko jo je vprašal, če bi bila njegovo dekle in je v svoje življenje pridobila še eno pravljico več. takrat je najbolj razumela kaj je hotela mama povedati, ko je opisovala njeno doživetje z očetom in tistega dne v maju jo je tudi čisto nepričakovano na preprost ampak ljubeč način zasnubil. ni razmišljala o tem ali je bila mogoče premlada in bi bilo bolje počakati ali ne, da vsaj prebrodita tisto obdobje po srednji šoli, saj je bila prepričana da nobenega drugega ni želela in si je želela samo deliti svoje življenje z njim. diamantni prstan njegove babice je krasil njeno dlan in tistega pogleda se nikoli ni mogla naveličati. bila je preprosto ujeta v vsak trenutek, ko je pogled zdrsnil proti dlanem in je ujela blisk prstana. ariella ni dolgo čakala, da se je vrgla na organiziranje preproste, a prijetne poroke, ki je uprizarjala njuno ljubezen točno tako kot je bila- spontana in sladka. nikoli se niti ni mogla zavedati koliko podrobnosti gre v en sam dan, ki pa je zanjo predstavljal najpomembnejši dan v njenem življenju.
prišlo je poletje. avgust, ki je bil v svojem vrhuncu in se je vsak cvet sušil pod sončnimi žarki, ki pa so samo kazali na cvetenje in zorenje, ter je ariella v njih videla simbol njune ljubezni. ljubezni, ki je bila na dan njune poroke še toliko močnejša kot sicer. obleka se je zaradi potu oprijela njenega telesa, a kljub vsemu je bila ariella videti točno tako kot so jo mnogi opisovali- kot princeska. princeska, ki je bila pripravljena na srečni konec s svojim princem. biti pripravljen pa je bilo drugače kot ga dejansko doživeti. po vsej popolnosti v njenem življenju jo je šokiralo, ko je nenadoma nad njo padla senca črnine in groze, katere ni pričakovala še v najhujši nočni mori.
še preden bi prišla do oltarja ali sploh avtomobila je na njena vrata trkal oče, ki ji je v nesmiselnih stavkih govoril strašno novico in vse kar je sama razumela je bilo, da se gre za neal-a in da ni dobro z njim niti malo. stekla je oblečena v belo do njegove sobe in ga ujela kako je ležal v mlaki krvi in bled kot stena. zrušila se je na tla in priplezala do njega, ter ga ujela v svoje naročje in se niti malo ni ozirala na to da je njena bela obleka šla v nič, ko se je umazala z njegovo krvjo. neal je bil mrtev in s tem je umrla tudi ona, ker preprosto ni več imela razlog za življenje, ko ni razumela zakaj jo je sreča zapustila sedaj, ko jo je najbolj potrebovala in zakaj jo je morala zapustiti na ta način, da je vzela na tako krut način tisto kar je tako zelo ljubila.
izginila je iz javnosti, zaprla se je sama vase in spregovorila le z določenimi ljudmi, ki so imeli še kaj pravice da so dregali v njen osebni prostor. obleka je ostala v njeni omari in jo je opominjala na to, da si neal zasluži maščevanje in ona predvsem resnico o tem kdo si je drznil vzeti življenje človeku, ki ga je sama ljubila bolj kot samo sebe. tistega preprostega dne se je zakopala v raziskovanje skrivnosti in se potikala po mestu z različnimi imeni v iskanju resnice, ki pa je v njeni glavi bila drugačna od tiste, ki so jo podajali drugi trdni in resnični viti. ni razumela kako je nekdo tako dober in pošten kot je bil neal lahko bil preprodajalec, ki je dolgoval toliko denarja, da še tisto kar je sam imel ni bilo dovolj. to jo je plašilo in jezilo hkrati- oseba katero je ljubila in mislila da pozna bolj kot samo sebe ni bila niti pol tistega kar je sama mislila da je. svet se ji je v tistem trenutku zrušil. hkrati pa jo je plašila misel, da se je zapletal z napačnimi osebami, ki pa so lahko krive za njegovo smrt na dan, ki bi moral biti njen najlepši dan. prav ta neumna družba pa se je spravila na napačno osebo in se ni zavedala, da je lahko sicer na videz krhka princeska postala zlobna kraljica v svoji lastni pravljici.
filadelfija. poslovila se je od družine in spakirala kovčke s stvarmi, ki so jo še najmanj vezale na njeno življenje v new yorku in se pod krinko iskanje novega smisla in nove luči v življenju odpravila na lov za morilci. spremenila si je celotno ime. sedaj je z novimi dokumenti svetu predstavljala popolnoma novo dekle. sienna ruth williams je bila daleč stran od dekleta, ki je verjelo v življenje kot iz pravljice, ter se je za doseg cilja bila pripravljena boriti tudi sama s seboj in novimi ugotovitvami do katerih bi prišla tekom nove poti. plašila jo je misel kako zelo črna je znala biti tudi njena osebnost nekje globoko v sebi, vendar ne tako zelo, da bi bila pripravljena zaradi tega odnehati za doseg svojega cilja. in kolikor je spoznala ji je življenje na robu počasi postajalo všeč in ji je vloga precej slabega dekleta dobro pristajala pa čeprav je njena krhka in prikupna zunanjost kazala nekaj čisto drugega kot tisto kar se je res skrivalo pod to skrivnostno, simpatično, ambiciozno žensko, ki je znala svoje lastne čare izkoristiti za lastno dobro. navsezadnje je imela pravi videz, da je vse okoli sebe pretentala v svoje dobro tekom dneva in v noči pokazala, da je najhuje verjeti prijaznim obrazom in skrivnostnim očem.