Sestra o njem:
Oh ta Jimmy! Moj starejši dvojček, kaj sploh naj povem o njem? V otroštvu sva si bila zelo blizu, potem pa je vse šlo k vragu. Deloma za to še vedno krivim starša, ki sta ga prisilila, da je šel v vojsko, tako da ga vsaj že pet let nisem videla. Dve leti je bil de letalske organizacije v Nemčiji in še sedaj mi ni jasno kako mu je uspelo, da ga niso že prvi dan spodili, glede na to kakšna mevža je. No, tu in tam sva klepetala po Skypu in rekel je, da imajo tam še ostrejšo vzgojo kot doma – kar je sicer smiselno – in da si sobo deli še s petimi drugimi vojaki. Kolikor ga poznam, mu to sicer čisto odgovarja, si vsaj lahko spočije oči. Ampak saj ni tak človek, vedno je bil precej sramežljiv, toda včasih sem svoje fante res morala skrivati pred njim, konec koncev je precej lušten in kaj veš, mogoče bi mi kakšnega še speljal. Mislim, da sem prva, ki ji je povedal, da je homoseksualec, staršema je dolgo prikrival in v bistvu si še sedaj oba želiva, da bi zadevo obdržal zase, vsaj dokler se ne bi popolnoma osamosvojil. Namesto na kolidž sta ga takrat spravili v vojsko tisoč kilometrov proč, očitno sta vedela, da se bodo tam prekleto dobro potrudili, da bi iz njega izbili vse kar je bilo tako rekoč 'prepovedanega'. Kakorkoli že, moj brat je, in ničesar si ne želim bolj, kot da bi se po petih letih znova vrnil v London, ampak čisto realno gledano … nikoli se ne bo. Mami in očetu je strašno zameril in glede na to, da ima sedaj službo in precej dosledno življenje, hja, tudi jaz bi ostala tam, če bi bila na njegovem mestu.

Njegov delodajalec:
Jim je sicer dober policist, se pa vidi, da nima veliko izkušenj. Nekako ga še moramo izpiliti, glede na to, da se sicer zelo fleksibilen, pa to sploh ne bi smel biti problem. Na postaji se z vsemi dobro razume, tu in tam ga kdo malo zbode zaradi njegovega smešnega karakterja, ampak tak pač je. Zdi se mi malo topel, ampak glede na to, da vsi pravijo kako pogosto pod njegovim šarmom pade kakšna deklina, se verjetno motim, ali pač? Ne bom rekel, da bi ga v tem primeru odpustil, je le nepogrešljivi del naše ekipe, prepričljiv in zelo natančen, zato se s tem pretirano ne ukvarjam.

Jimmyjev oče:
Ja, poslali smo ga v vojsko, pa kaj? Čeprav jim tudi tam ni uspelo iz njega izbiti te preklete mevžavosti. Veseli me, da so ga iz Nemčije nato prestavili v Philadelphio, v naši družini ne potrebujemo takšnih izmečkov, in mogoče se bo, kot policist, pravzaprav zavedal, da mu doma želimo le najboljše. Geji nikoli niso bili dobro sprejeti v družbi in dvomim, da se bo to kdaj spremenilo, pa naj se še tako trudi.

Jimmy o sebi:
Kaj naj rečem? Da sem bil pod prisilo deportiran v Nemčijo? Da so se tam prekleto trudili, da bi iz mene izbili homoseksualnost, kot da je to bolezen? No, naj rečem, da jim je uspelo povsem uničiti mojo percepcijo in da še sedaj nisem čisto svoboden. Sramujem se svoje usmerjenosti in redko kdo ve, da sem gej. Zdi se mi, da se bodo vsi nakremžili in pozabili, da so me kdaj poznali, nekako tako se sedaj obnašata mami in oče, tu in tam se slišim le še s sestro, babico pa je tako ali tako kap, ko je izvedela kaj pravzaprav je njen 'dragi vnuk'. Mogoče je ravno ta odnos kriv, da še vedno prikrivam svojo usmerjenost in se poskušam čim več družiti z ženskami. No, saj ni tako težko, so precej kul družba, čeprav bi bilo neverjetno olajšanje, če bi končno lahko zaključil s pretvarjanjem in zaživel normalno – tako kot si zasluži prav vsak, kajne?