apartment C1

Naslov sporočila: apartment C1 Sob Feb 23, 2013 10:22 pm

Po napornem dnevu je vedno lepo priti domov. Usedeš se na kavč, si privoščiš pivo ali dva in se sprostiš. Poleg tega pa zapustiš pisarno polno papirjev in tečnih staršev, ki trdijo, da njihov sinček pa resnično ni kriv. Samo steklenica vodke mu je pomotoma zašla v nahrbtnik. Seveda, dobila je noge. Kako smešno, kaj se vsega še ne spomnijo dandanes. A verjeti ali ne, tega je danes tako veliko in to gre Summer počasi na živce. Zaradi takih malih malenkosti se mora velikokrat ukvarjati s papirji pozno v noči. Takrat ima toliko kofeina v sebi, da zaspi šele pozno ponoči. A razume, da je vse to del njenega dela. Čeprav se ji včasih tudi zgodi, da dela na kakšnem pravem primeru, kjer lahko uporabi vse svoje znanje in se hkrati tudi uči.
Po nekaj minutnem počitku se je le pripravila do tega, da se je vstala iz kavča in napotila proti kuhinji, saj jo je želodec kar glasno opozarjal, da potrebuje nekaj več, kakor pa 2 skodelice kave in nek pokvarjen sendvič, ki ga je kupila za malico v bližnjem diskontu. Zagotovo pa je vedela to, da je tam naslednjič ne bo več. Ker je stanovala tukaj le nekaj dni, se ni še čisto navadila na razporeditev stvari, zato je potrebovala kar nekaj trenutkov, da je našla primerno ponev, nekaj plastičnih posod, desko in nož. Ni bila ravno oseba, ki se je hvalila s svojimi dosežki in stvarmi, ki jih je obvladala, a bila je ponosna na dejstvo da zna odlično kuhati. Zato je bila tolikokrat tudi zelo kritična do hrane. V New Yorku je bila vedno ona tista, ki je ob zaključnih piknikih ali pa novoletnih večerjah pripravila hrano in do zdaj se ni še nikoli nihče pritoževal. Razen mogoče Harold, 47 letni policaj, s katerim sem zelo rada delala. Na eni od novoletnih večerjah je namreč bruhal. A če že ravno razmišlja o tem, je bila prav verjetno kriva pijača. Bolje rečeno pijače.
Uživala je v pripravi in rada je eksperimentirala. Ob prostih sobotah se je rada zbudila malce zgodaj in šla na tržnico, kjer je dobila samo najboljša zelišča. Prodajalke tam so jo že dodobra poznale, saj so jo ponavadi tudi poklicala, če so bili kaki nemiri ali pretepi. Ni mogla verjeti, a dejansko je pogrešala New York in njegovo zmešnjavo. Kljub vsem skrbem, ki jih je čutila v vsem času bivanja tam, jo je mesto vedno znova presenetilo in to jo oboževala pri njemu. Če je le imela čas, se je usedla v avto in se peljala po mestu dokler ni našla neke nove restavracije. Včasih so se ji taki izleti obrestovali, včasih pa tudi ne. In v takih časih se je ponavadi končalo s preživetjem cele noči v kopalnici. »Not so pretty.« si je mislila in se smejala sama pri sebi.
Ko je tako s predpasnikom okoli pasu in kuhalnico v rokah poplesavala po kuhinji v ritmu glasbe in občasno tudi kaj zapela- bolje rečeno zahripala, saj je imela vse prej kot posluh- ter vsake toliko časa premešala krompir, ki se je pekel je v ozadju misli zaslišala zvok premika vrat. Kot policistka je Summer vedno previdna, a vedela je, da v teh dneh prihaja njena sostanovalka, česar se je kar veselila, čeprav ni bila ravno družaben tip človeka. Odložila je kuhalnico in se počasi pomikala proti vhodu. Nekaj sekund kasneje je pred sabo imela črnolaso dekle. »Hej, rabiš pomoč?« se je nasmehnila in podala roko. »Ti si najbrž Ivalyn, kajne? Jaz sem Summer. Me veseli.« kaj naj reče. Bonton zahteva svoje. Poleg tega je imela občutek, da se bo s tem dekletom še prekleto dobro razumela.

@tagged: lovely ivalyn. smitten

@note: sory, but this is kind of lame...

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Feb 24, 2013 11:21 am

SUMMER&IVALYN

od kar je ivalyn prišla v filadelfijo je praktično spala v motelih. zgodaj zjutraj se je vstala, šla v službo in če ni ostala še v nočni izmeni, je prišla iz službe precej pozno, zato se ni niti trudila z iskanjem stanovanja. problem je nastopil pri tem, da so bili stroški plačevanja motela preveliki za njeno plačo. tako ji ni skoraj ostalo druge možnosti, kot da pripravi kaučke in si poišče stanovanje. seveda za samostojno stanovanje ni imela denarja - pa tudi po resnici povedano volje ne. celo življenje je živela z nekom in če prav ni bila družaben tip človeka, je umirala po večernih 'random' pogovorih. zato je našla zelo ugodno stanovanje in kolikor je ivalyn lahko razbrala preko telefona je bila njena sostanovalka izredno prijetna.
za ivalyn je bil težek dan - no, kateri dan pa odkar je prišla v filadelfijsko policijo ni bil težki? čeprav je bila ivalyn komaj oficirka ji je služba prehajala preko glave in če prav se je trudila, da službe ne bi mešala z zasebnim življenjem, ji nekaj primerov kar ni dalo spati ponoči. naprimer, danes je delala z nekaj sodelavci na primeru, kjer se je nek kmet, razjarjen, ker mu banka ni dala kredita in mu tako "uničila sanje", odločil, da bo z denarjem od predprodaje drog kupil ogromen arsenal orožja in se s nekaj prijatelji odpravil po denar na banko. na srečo je patrulja v kateri je bila prisotna tudi ivalyn ukrepala izredno hitro in tako preprečila rop, ter morda celo morebitne žrtve. sicer, primer ni nič kaj posebnega - v bostonu je ivalyn delala na izredno večjih primerih, toda kljub temu, si je ob takšnih primerih ivalyn zaželela, da bi imela partnerja. za enkrat je bila še na čakalni listi in bog ve kdaj bodo ji dodelili partnerja. upala je, da dobi koga sposobnega ter zabavnega.
ko je končno po tem napornem dnevu pospravila stvari v službi in se odpravila v svoje novo stanovanje, je bila kar vznemirjena. zanimalo jo je kakšna je njena sostanovalka, če se bosta razumeli... in pogrešala je svojo sestro. vedela je, da je nihče ne bo nadomesti, toda ni si mogla pomagati ob misli kako lepo bi bilo, da bi se s sostanovalko razumeli tako, kot s sestro.
že ko je stopala po hodniku je zavohala da nekaj slastno diši in ob tem se ji je obrnil želodec. poleg zajtrka in solate za kosilo, ni pojedla danes še ničesar in bila je sestradana.
ko je vstopila v stanovanje je igrala glasba in njena sostanovalka je pela ter poplesavala. ivalyn se je nasmehnila, saj bi verjetno prav takšen prizor zagledala, če bi se sedaj pojavila v hiši svoje sestre.
iza stene se je prikazalo svetlolaso dekle, ki je bolj spominjalo na eno tistih viktorijinih deklet, kot pa na policistko, kakor se ji je predstavila po telefonu. sprva se je ustrašila, da ima pred sabo eno tisto tipičnih blondink, neumnih in plehkih, toda že v naslednjem trenutku, ko ji je ponudila pomoč, je ivalyn vedela da ni tako. nasmehnila se je in prijazno odkimala: "ne, bom že sama. vseeno hvala."
sprejela je njeno roko in rokovali sta se. "ja, jaz sem ivalyn ja. tudi mene veseli," je rekla in to tudi mislila. ne glede na to koliko se je trudila biti odvisna le od sebe, ter potiskati vse ljudi vstran od sebe, je vseeno pogrešala družbo. in tale dečva pred njo ji je bila na prvi pogled prav všeč, pa še živela bo z njo, torej...
med razmišljanjem jo je spet zmotil vonj ki se ji je kar motal pod nosom in silil trebuh, da se je zvijal in renčal. "kuhaš? izredno diši," je rekla, ter upala, da ne izgleda kot kakšna vsiljiva brezdomka.

@note: u kiddin' me? it's awesome. to bo še zabavno, hihi smitten

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Ned Feb 24, 2013 8:35 pm

»Ja, hvala. Pravzaprav je porcija prevelika samo zame. Bi se mi mogoče pridružila? Verjamem, da je bil zate zelo naporen dan in bi se prilegel nek topel obrok. Poleg tega, sem pred nekaj dnevi kupila to odlično rdeče vino, ki stoji v hladilniku in prosi, da se ga spije. In tako lahko izkoristim priložnost in zapijemo najino novo skupno življenje. Poleg tega je pogodba sklenjena za 1 leto in me boš mogla kar lep čas prenašat.« se ji je nasmehnila. »Pridi, ponudba, kot je ta se ti pa verjetno ne ponuja sama od sebe. Poleg tega, sem iz slaščičarne prinesla še nekaj čokoladnega peciva.«
Pokazala ji je pot kuhinje, dnevne sobe in na koncu njene sobe, ter jo pustila, da se razkomoti ter se vrnila nazaj v kuhinjo, kjer je dokončala večerjo. Ker je bilo v stanovanju že tako mučno vroče, da so se ji lasje začeli lepiti na kožo in je madež na majici postajal vse večji je odprla okno in hitro skočila v sobo in se preoblekla. Na sebi je imela stare in sprane modre kavbojke in še starejšo rdečo majčko s kratkimi rokavi, ki je kazala znake dela in potenja, ki so se v času nošenja dogajala.
Ko se je vrnila v kuhinjo je postavila na mizo dva krožnika s potrebnim priborom in 2 kozarca, ki sta bila prav namenjena za rdeče vino. Te je kupila še v času bivanja v New Yorku, kjer si je rada privoščila kozarec vina v večerih kot je bil ta. Če je imela srečo, ni bila sama. A to se je zgodilo poredko, saj nikoli ni bila ravno magnet za moške. Mogoče na prvi vtis, saj je bila suha in svetlolasa z žareče modrimi očmi. A po nekaj minutnih pogovorih so kaj kmalu obrali drugo smer. Verjela je, da ni bilo zaradi njenega obnašanja temveč, ker so preprosto stisnili rep med nogami. Vsak moški se nekako prestraši ženske s tako močjo in odločnostjo, kot jo ima sama. Preprosto se prestrašijo ženske, ki dejansko ima mnenje, ki ni enako njegovim. In take šovinistične moške je sovražila in na svojo nesrečo je z nekaterim morala delati in jih ubogati, saj so bili njeni nadrejeni. Občasno si je predstavljala, kako bi bilo če bi jim stisnila kakšno klofuto ali mogoče udarila v njihovo "moško družino" in kakšen zadovoljiv občutek bi imela. Takrat se sama sebi začne smejati in hkrati upata, da bo nekoč imela pogum narediti nekaj takega.
Ponavadi je domov prišla z moškim samo takrat, ko je imela nekaj alkohola v riti in je bila pripravljena na akcijo. Takrat je ponavadi prepustila kontrolo moškemu. In na srečo naslednjega jutra, je prišla samo s takimi moškimi, kjer je vedela, da ne bodo ostali celo noč. Tako ji ni bilo treba deliti kave in svojega zajtrka. In v obratnih primerih je tak tat bila sama.
Ko je na mizo postavila posodo s krompirjem in ponev s smetanovo omako in zrezki v njih je zagledala Ivalyn. »Kot ura si. Ravno poklicati sem te hotela.« se je nasmehnila in usedla za mizo. Všeč ji je bilo, da je bilo stanovanje v kombinacijah barv. Tako se je del barve lesa pohištva ujemal z eno steno in drug del pohištva s drugo steno. Delovalo je pomirjajoče, toplo in harmonično, saj so bile barva sonca in pomladi.
Ko si je Summer vso hrano nadevala na krožnik, je natočila sebi in Ivalyn vino in dvignila kozarec. »Na uspešno leto in še več takšnih večerov. In na srečno prihajanje domov.« naredila je požirek vina in se prepustila okusom hrane, ki so se topili v njenih ustih. Večerja je potekala tiho, brez kakšnih komentarjev ali replik. Ko je bila kuhinja le pospravljena in se je svetila na pol kilometra daleč je Summer vzela steklenico in kozarec vina in se pridružila Ivalyn na balkonu. »Torej, si zadovoljna z delom? Si že spoznala Edwina, tistega starega plešastega starca? Kaj ni smešen? In kako zna oponašati Jimmyja Fallona. Za crknit smešno!«
Da, ta večer lahko še veliko zanimivosti prinese in z vsako izrečeno besedo, ki si jo je izmenjala z Ivalyn je videla, da je dekle za svoja leta neizmerno zrela in v očeh ima nek poseben blišč, ki ga je Summer občasno zaznala tudi v svojih. Bil je blišč bolečine in žalosti in tako jo je pritegnilo, da je na vsak način želela izvedeti več in ji pomagati.

@note: i know, i'm thrilled! chuckle

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Tor Feb 26, 2013 2:55 pm

SUMMER&IVALYN

če že vstajaš, je rekla in se zasmejala. summer ji je bila izmerno všeč in takoj jo je vzljubila, ter pomislila da bo kar težko pred njo igrala tisto punco ki ne spusti kar tako lahko vsakega k sebi, saj je kar hrepenela po pogovorih z njo, ter kar čutila je da je tale dečva prav takšna, ki zna iz človeka nevede iztisniti vse. no, nič čudnega, ko pa je policistka.
po tem ko ji je summer razkazala stanovanje, je ivalyn hitro smuknila v svojo sobo ter pospravila svoje stvari na police ter se na hitro preoblekla v rdečo top majčko ter nekakšne bombažne kratke hlače. pravzaprav je bilo tako vroče da ji je bilo v bistvu vseeno kaj si obleče, samo da je čim bolj odprto. začela je misliti na bazene in kako super bi bilo se skopati.. ko se ji je spet oglasil želodec. kar jezna je bila nase, da ni kaj pojedla v službi in bo sedaj pojedla celo goro pred summer, ki pa tako ali tako verjetno ni pričakovala da se ji bo ivalyn vsilila v večerijo in je zato verjetno skuhala tudi manj. zavzdihnila je in se malce uščipnila da se je opomnila, da se naj neha živcirati za vsako stvar, ter odšla v kuhinjo, kjer jo je že pričakovala summer. "pha, to je bilo zgolj naključje. točnost nikoli ni bila moja vrlina," je priznala potem pa se vsedla za mizo.
"ter na dobre sostanovalske odnose," je dodala ivalyn z nasmeškom na obrazu k summerini zdravljici.
takoj ko je ivalyn dala prvi grižljaj v usta je ugotovila da je summer več kot le dobra kuharica. "wooow, kako je dobro. morala bi delati v restavraciji jamiea olivera ali pa kaj takšnega. resno, odlično kuhaš."
med samim obrokom se nista pogovarjali in ivalyn se je zdelo kot da je v kakšnem lokalu ob morju. barve sten ter nasploh vsa soba je kar žarela po filadelfijski vročini ter poletju. spomnila se je kako zelo je pogrešala večerje z nekom. ali nasploh večerje. skušala se je spomniti kdaj je nazadnje jedla doma pripravljeno hrano, ter se predala, ko je ugotovila, da ji spomin najverjetneje ne bo segel nič prej kot pa preden je umrla njena mama. ob tem se je spomnila mame in tega kako odlična kuharica je bila. zagotovo bi se zelo ujela z summer. ob takih trenutkih jo je imelo da bi spustila svojo zanko zamaknjenosti in se predala čustvom. toda vedela je da še tisti hip ko to naredi bo spet izpostavljena tej bolečini, ki jo je čutila vso svojo mladost. - ne, tega ji res ni bilo treba.
po večerji je ivalyn pograbila za krožnike in pomagala pospraviti stvari. ko je še summer pospravljala zadnje krožnike v omare je ivalyn odšla na balkon s kozarcem vina in razmišljala ... še sama ni točno vedela o čem. zdaj so jo misli odnesle k mami, zdaj k calvinu pa k sestri in summer... prav vesela je bila ko jo je predramila summer ko se ji je pridružila in z njenim veselim glasom, kakršen je značilen le za punce za katere je črno na belem, da živijo življenje za trenutek in prav nič ne obžalujejo. že samo poslušanje njenega zvena glasu ji je bilo v zadovoljstvo, saj jo je prav zares spominjalo na vse dobrega v njenem življenju. v tistem trenutku se je najverjetneje zavedala, da bo kar precej postala zaščitniška do te dečve. naj jo vrag, če bo jo kdo prizadel preko njenega trupla in ji vzel to skromno veselost, katere se summer najverjetneje niti sama zavedala ni.
"ja na policiji je kar kul ja. sicer je veliko dela in večinoma samo brez veznega, toda upam, da bom kmalu napredovala, da bo kakšna akcija veš," je rekla in se zasmejala svoji lahkomiselnosti. ko živi mirno življenje brez drame ji ne paše, ko je preveč drame pa ji spet ni v redu. ah, potem pa se sprašuje zakaj nima prijateljev. kdo pa bi jo razumel? še sama se ne! "edwin je car! resno, skoraj edina svetla točka policije. smejim se že ko slišim njegov smeh. nekako.. mah, spominja me na očeta," je rekla in se nekoliko otožno nasmehnila, nato pa nadaljevala s ponosom in nasmeškom na obrazu: "veš moj oče je delal v vojski in ga nisem videla pogosto. toda ko sem ga.. veš, lahko je razsvetlil sobo že samo s tem, da je bil v njej. in ko se je nasmejal.. ah, niti šal mu ni bilo treba stresati da bi se mu smejal. tako kot edwinu."
zdrznila se je ko se je zavedala, da je zaupala svoji sostanovalki v minuti, več, kot pa je zaupala komurkoli v zadnjih nekaj letih. lahko bi krivila to, da neznosno pogreša družino, lahko bi krivila to, da se ji je najverjetneje že zmešalo od osamljenosti.. lahko pa kar prizna, da ji je summer izredno zlezla pod kožo in naj jo vrag, če ne bodo meseci preživeti z njo najboljši meseci v ivalyinih zadnjih letih.

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Sob Mar 02, 2013 9:17 pm

Srce ji je zastalo. Ivalynin pogled ji je povedal več kot 1000 besed. V tistem trenutku je Summer vedela, da je imela prav. S tem črnolasim dekletom ima več skupnega, kakor videz razkrije na prvi pogled. Glavni razlog, da Summer ni imela veliko prijateljev ali oseb, ki bi se jim lahko zaupala je zaradi preteklosti, ki ji je sledil kakor duh. A ne v negativnem smislu. Preprosto niso razumeli, kako je živeti v vojski. Občutek s katerim živiš celo življenje. To je ponos, veselje in hkrati bolečina in jeza. In vedela je, da ima vse te občutke tudi Ivalyn. In naenkrat se je počutila, kakor da so se zavore ustavile in zid, ki ga je tako dolgo gradila se je naenkrat zrušil. Vedela je, da ji pred Ivalyn ne bo treba nič skrivati. Saj je sama vedela, da ni to taka sramotna stvar, a preprosto je bila tako zaupna in osebna, da je ni bil noben človek dejansko vreden. A pri prej je začutila tisto lahkoto. Besede so šle same iz ust, brez oklevanja in skrbi. »Vem, kako je to. Tudi moja mama je delala v vojski in vsakič, ko je prišla domov je bilo kakor razodetje. Bila je tako veliko sonce, ki je imela vedno pozitivno energijo in mojega očeta je vedno pripravila do tega, da se malo sprosti. Naj je bil še tak hud dan, ona je vedno znala potegniti nekaj dobrega iz tega. Včasih, ko sem bila slabe volje, ker so me v šoli zafrkavali je prišla v mojo sobo in me kar naenkrat začela žgečkat. In to je ponavadi delovalo, da sem se takoj začela smejat. Pogrešam te dni.« ji je odvrnila z malce bridkosti v glasu. Mama je bila pomemben del njenega življenja, kljub temu, da je bil ta čas tako kratek. A bil je zato bolj dragocen. Izkoriščena je bila vsaka minuta in sekunda prostega časa. »Je delal v vojski ali kot marinec?« jo je vprašala in iz žepa potegnila škatlico cigaret. »Evo, če želiš, lahko vzameš.« je pokimala proti škatlici in sama prižgala svojo cigareto in potegnila. Iz njenih ust se zakadilo, a to ni odvrnilo njene pozornosti, ki je bila osredotočena na Ivalyn. Zdelo se ji je, da bo to dolga noč, in bila je vesela, da je vzela za jutri prost dan.
»Ne morem verjeti, da bom to rekla, glede na to, da sva spoznali šele pred slabo uro, ampak imam občutek, kot da te poznam že celo življenje. Ko te tako poslušam, se mi zdi, kot da je nek deja vu. Tudi meni so se dogajale podobne stvari…« na sredini stavka se je začela smejati sama sebi in zmajala z glavo. Naredila je požirek vina in nadaljevala. »Ne morem verjeti kako neumno in retardirano se to sliši, ampak dejansko čutim to. Zdaj ko si govorila o vojski. S tem žarom in ponosom. Redko to vidiš. Ljudje mislijo, da vedo, kako pravzaprav je s tem živeti, ampak dejansko nimajo pojma.« naredila je premor in začutila je, kako so ji oči napolnile solze. »Po pogrebu moje mame je vsako minuto nekdo nov prišel izreči sožalje in spomnim se besed vsakega izmed njih. Saj bo bolje, razumem te, kaj preživljaš in prihajajo boljši časi.. A niso vedeli. Niso razumeli. Kako dopovedati 7 letnici, da njene mame preprosto ni več. Da je nikoli več ne bo prišla objet ali poljubit za lahko noč, da je ob slabih dneh ne bo prišla požgečkat in jo spravila v smeh. Bilo je dolgih 10 let dokler nisem srečala človeka, ki mi je dal misliti in upati. Ki je malce zapolnil tisto veliko praznino v mojem srcu.« čutila je, kako ji solze oblivajo obraz in minilo je preveč let, ko je to nazadnje naredila. A bilo je dobro. Lahko je zadihala in čutila je, kako je breme na njenih plečih postalo lažje. »Človek, ki sem ga videla enkrat v življenju mi je to rekel. Summer, mogoče mame ni fizično več s teboj, a dokler jo boš nosila v srcu, te nikoli ne bo zapustila. Resda, da je bil pijan starec, a bil je moder in v enem stavku je povedal več pametnega, kakor vsi ostali.« nasmeh se je prikaz v toku solz in Summer je začutila rdečico na licih. Bilo jo je sram, da se je zjokala kakor mala deklica.
Zdelo se ji je, da je gola, saj je izlila vso svojo dušo. In kar naenkrat je tako Ivalyn postala pomemben del v njenem življenju. Vedno je želela imeti sestro na katero bi lahko pazila in se pogovarjala. Opazovala bi njene prve korake, besede, prvi zobek in nasmejala bi se ob vsakem »ne«, ki bi ga izrekla. Imela bi jo neskončno rada in bila bi njena poročna priča in botra njenih otrok. Bila bi priča njenemu odraščanju in svetovala bi ji o fantih. Vse bi bilo tako drugače. A usoda je želela drugače.Želela je, da Summer izgubi mamo in se oče zakoplje v delo. Želela je, da Summer najde pot na akademijo in naredi iz sebe osebo, ki je danes. Želela je, da se na večer, ki so ga obdajale zvezde in luna spoznata dve dekleti. In tako je Ivalyn postala oseba, ki se je najbolj približala pomenu družina. Sestra.

Naslov sporočila: Re: apartment C1 Sre Mar 06, 2013 7:38 pm

SUMMER&IVALYN

poslušala jo je in če ji ne bi summer govorila že tako znane zgodbe, ki ji je povzročala toliko trpljenja, bi se najverjetneje ivalyn naglas zasmejala. da ima nekoga ki jo razume in poleg tega z njim še živi... no ja, zdelo se je preveč.
"bil je marinec," je rekla s ponosom in se nato malo zamislila. čudno. ne glede na to kako zelo težko službo je imel in ne glede na to kaj vse ga je stala, jo je kljub vsemu imel rad. potem pa je pomislila, da je enako pri njej. služba jo je stala marsikaj - toda še vedno je tukaj, dela in se bori.
ob pogledu na cigareto je odkimala. "ne, hvala. pravzaprav sem imela precej burno preteklost," je začela in potem se zahihitala. "verjetno se ti zdim neumna in lahkomiselna, ker bom svojo preteklost povlekla na dan že prvi večer. verjemi, po navadi ne počnem tega. v bistvu je sedaj prvič tako. toda, s tabo čutim neko povezanost... ne vem, kot bi bila sestri," je rekla in zmajala z glavo v smehu, ko je pomislila kako lahkomiselno zares vse zveni.
ko ji je summer povedala o svoji mami je ivalyn stopila do nje in jo objela. pomislila je, da je najverjetneje naredila najneumnejšo stvar, ki jo je lahko, toda nisi mogla pomagati. čutila je takšno povezanost, takšno bolečino, kot bi bila to ona sama. konec koncev, je dala točno te občutke že tudi sama skozi. "razumem te," je rekla in jo še močneje stisnila. "veš mama bi bila ponosna nate. da si prebrodila izgubo in da si zdaj tukaj kjer si," je rekla in ne glede na to kako močno se je trudila, tudi sama začutila nekaj solz v očeh. izpustila jo je iz objema in se usedla poleg nje. pogledala jo je v oči in se prepustila besedam, mislim, trenutkom, ki jih je dolgo potiskala daleč vase. "veš, tudi moja mama je umrla. ko sem bila stara 14 let. bolelo je... ne bom ti razlagala kakšna bolečina je to, ker sama dobro veš. ne vem pa kako si lahko prenesla to bolečino. jaz... samo iskala sem pot iz nje, veš... želela sem narediti vse samo, da ne bi več bolelo," je rekla in pogledala v strop. "po mamini smrti sem bila prepuščena sestri. sestra je bila mlada, študirala je, zato več ali manj ni mogla skrbeti za mene. mlada in naivna ter v bolečini v kakršni sem bila, sem z veseljem na neki zabavi sprejela droge. iz dneva v dan sem si lajšala bolečine ob izgubi mame in si jih spet prizadevala ob denarni stiski, ko nisem mogla kupiti drog. nekako sem se izvlekla iz tega in postala to kar sem danes, toda če pogledam za nazaj... poleg zapravljene mladosti seveda, me najbolj boli to, da nisem bila dovolj močna da bi šla skozi življenje tako kot ti. tako kot me je učila mama. da sem podlegla bolečini in razočarala mamo. mislim, da je ta bolečina hujša od vseh," je rekla ter zmajala z glavo ko ji je po licu spolzela solza.
pogledala je summer in se nasmehnila. "starec je imel prav. mamo boš imela vedno v sebi. vedno boš vedela da je nekdo nekje, ki pazi na tebe. in prav je tako. lahko si ponosna na to. jaz sem mojo mamo razočarala že dolgo nazaj in tudi če bi lahko, ji ne bi več mogla pogledati v oči po tistem kar sem ji naredila. da sem skrenila iz poti ne glede na to kako dobro učiteljico sem imela..." je rekla in zakopala obraz v dlani in se končno prepustila solzam, ki jih je tako dolgo zadrževala.
vedela je da morda sedaj izgleda kot žrtev, toda ni si mogla pomagati. s summer je čutila takšno povezanost, da ji je povedala stvari katere še ni nikomer.
"oprosti da ti to govorim," je še rekla med hlipanjem, ko je na sebi začutila njene roke.