njegov bivši policijski partner:
nikoli niso govorili slabega o njem. vse, kar je počel, je opravil z levo roko in vse je opravil dobro. vedno sem se spraševal, kje človek najde tolikšno količino samodiscipliniranosti; na koncu sem preprosto sklepal, da je tim eden izmed tistih posebnežev. saj veste, tistih, ki blestijo pri vsakem opravku. nisva veliko govorila; resnobno se je držal in ko sva se vozila naokrog, se ni pogovarjal. ko bolje pomislim, zares nikdar ni govoril o osebnih stvareh. jaz sem se nenehno trudil, da bi z njim navezal prijateljstvo, saj veste, izgledal je v redu tip, on pa.. ah, nesmiselno. odgovarjal je s kratkimi in jedrnatimi odgovori in gledal na cesto, zato sem počasi enostavno prenehal poskušati. tule, v new yorku, imam bolj zgovornega partnerja, a njegov odnos do dela je z timothyjevim totalno neprimerljiv.

njegov oče:
tim je bil že kot majhen izredno nenavaden otrok. kmalu sem ga diagnosticiral z blago motnjo osebnosti. predvidevam, da gre za obliko shizofrenije, a zares ne morem razumeti: vidite, nihče ne more kar takole vstopiti v glavo posameznika. njegovi simptomi niso vidni, zato je še bolj težko sklepati.. ah, pravzaprav karkoli. fant je izjemno brihten, veste. vsa svoja leta šolanja je prejemal najboljše ocene v svoji generaciji in navduševal svoje učitelje s podatki, ki jih še sami niso znali. z ženo sva ga poimenovala za čudežnega otroka, vidite, deček je bil enostavno.. tako zelo drugačen. in tudi genialnost pride s svojo ceno, ne mislite, da se tako ni dogajalo tudi z drugimi velikimi ljudmi drugih časov. kot najstnik je razvil nekakšno.. grobost v sebi. izredno fascinanten primerek za moje raziskave, čeprav bi mi očitali, da si ne smem dovoliti sina obravnavati kot pacienta ali primerka raziskave, vendar se s tem sam ne bi strinjal. zelo zadovoljen sem, da imam v bližini nekoga, ki ga lahko podrobneje preučujem. bil je star osem, ko je na dvorišču našel mrtvo mačko in se igral z njo. mislim, da je preučeval njeno notranjost. njegova mati je seveda zagnala vik in krik, ampak sam sem razumel potrebo po.. razumevanju. doma je velikokrat govoril sam s seboj in se sredi noči sprehajal po hodnikih in šepetal nerazumljive stvari predse. spet se je moji ženi skoraj zmešalo, jaz pa sem mu predpisal tablete, ki naj bi pomirjevalno delovale nanj. pa niso. v šoli se je veliko tepel s starejšimi sošolci in ravnateljica je nenehno klicala domov, da fant sam začenja pretepe. doma sva ga o tem izprašala in takole naravnost nama je odgovoril, da je vse res. da mu fantje vse skupaj se je izredno umirilo, ko sva posvojila poppy. zdi se mi, da ga je pridržala pri zavesti in pri.. neki racionali. vzpostavila sta povezavo, ki je nihče ne razume. čudovito povezavo, ki me fascinira še danes.

njegova punca iz najstniških let:
dajte no, lepo vas prosim, ta družina je odtrgana. hodila sva dva meseca, nekaj takega, ravno dovolj, da sem uspela spoznati doktorja caldwella in njegovo ženo. on je ves čas sprejemal paciente na domu in vsakič, ko se je pojavil za trenutek ali dva, ko je našel minutko časa, me je analiziral do golega. mati je scenaristka, ki je živela v svojem majhnem umetniškem svetu in bluzila o fantastičnem življenju. enkrat sva s timom ležala v postelji, saj veste, po seksu, in pobožal me je po laseh in me poklical po sestrinem imenu. rekel mi je, oh, poppy. kdo to dela? resno, samo izjemno bolni in moteni osebki. kristus, takoj po tem sem ga pustila. ni izgledalo, kot da mu je za to kaj pretirano žal.

njegova zadnja punca:
ne vem, zakaj sva se razšla. mislila sem, da nama gre zares dobro ne glede na.. saj veste, ostale stvari. nekajkrat sva pristala skupaj, tako, za hec, kje zunaj, potem sva nekako postala par. mislila sem.. oh, prekleto, mislila sem, da bo morda to končno tisti. saj veste, takšen, ki se ga obdrži. očitno nisem bila vredna pojasnila. odločil se je, da je konec, in mi tresnil vrata pred nosom. potem sem enkrat srečala njegovo mamo, ko sem nakupovala.. rekla mi je, da je upala, da se bo med nama vendarle obneslo.

sam o sebi:
včasih se mi zdi, kot da imam v glavi več ljudi. vsi pričakujejo nekaj od mene, vsi mislijo.. mislijo, da mi lahko narekujejo, da mi lahko izdajajo ukaze, da bom plesal na njihovo glasbo in včasih se mi zdi, da se mi bo zmešalo. da mi bo glavo raztrgalo in da se bodo rožnati možgani zamazali po stenah najinega stanovanja. potem pride poppy in mi položi roke na čelo in mi mrmra sladke besede, ker ve, natančno ve, kaj mora storiti, da bom lahko ostal tukaj. ljubim jo bolj kot karkoli na svetu. če bi se ji kaj zgodilo.. bi umrl.