hotel almyrida

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 7:07 pm

tag, mr aldridge

Stisnila je njegovo roko in se mu nasmehnila, nato je sprejela njegovo tiho povabilo na sedež, ki ga je pridržal, in tako zasedla svoje mesto. Trak torbe, ki jo je nosila preko rame, je odstranila iz ramena in torbo pridržala v naročju; skorajda se je morala okarati, ker je bilo vse skupaj kot kakšna.. tožba na sodišču. Vedno je vedela točno, kaj bo govorila, kje bo pritiskala in težko se je zadrževala, da ni napadla, še preden so bile osnovne formalnosti mimo. »Oh,« je prikimala s tistim profesionalnim izrazom na obrazu, ki ga je uporabljala samo ob priložnostih, kot so takšne. »Nisem lačna. Morda kdaj drugič.« Iz torbe v naročju je izvlekla svojo beležnico in kuli, ni hotela predolgo zavlačevati, moški je namreč nanjo nazadnje naredil precejšen vtis in nikakor se ni želela pomehkužiti samo zato, ker je znal simpatično mežikati in se je prisrčno smehljal. To ni bila ona, iz tako preprostih razlogov se vsekakor ni imela namena umikati iz igre, ki jo je kar najbolje igrala. »Veliko belo kavo in vodo. V steklenici, ne plastenki, prosim,« se je prisrčno nasmehnila uglajenemu natakarju, ki je bil v trenutku ob njuni mizi, nato je njen pogled pobegnil k sogovorniku. Cel kup misli ji je švigalo po glavi, predvsem pa jo je nekje v prsih težilo dejstvo, da je deloval kot izjemno prijeten človek in da mu ni imela prav nobene želje škodovati pri njegovem ugledu. In, po drugi strani, je bila tukaj tudi tista javno potrjena čenča o njegovi aferi z mladoletnico. Nikakor ne nekaj, kar bi se ji lahko na kakršenkoli način zdelo privlačno. Deloval je dovolj zrel, dovolj pameten, da si česa takšnega ne bi smel dovoliti. Dovolj uglajen in spreten, da – četudi bi si kaj takšnega že dovolil – ta novica nikoli ne bi smela prikapljati do javnosti.

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 7:41 pm

tag, ms winston! smitten

"Seveda, seveda nisi lačna. Tu si, da opraviš svoje in napišeš najbolj obremenilen članek, kar ga je videl ameriški narod," se je zarežal in naposled le dvignil pogled, prste pa ovil okrog skodelice črne kave, ki jo je prejel pred par minutami. Morda res ni natanko vedel o čem ga bo zasliševala, je pa dobro poznal novinarje in njihovo delo. Ničkolikokrat je že imel opravka z njimi in nešteto je bilo člankov napisanih na temo njegovega varanja in odnosa, ki ga je imel z Louise. Upal je, da je vse to že zdavnaj mimo in mu bo postavljala le vprašanja, ki so v tesni povezavi z njegovim delom, pa se je vendarle za vsak primer odkašljal in pripravil na najhujše.

"No, pa preidiva k bistvu, v telefonskem pogovoru mi nisi povedala za kakšen članek natanko se gre," je hitro zrecitiral, precej dobro navajen na tovrstne situacije. Le da so ga navadno zasliševa osiveli moški, ona pa … ona pa je bila zavidljivo lepa mladenka. Žal že oddana - vsaj tako mu je dejala takrat, ko sta se nazadnje srečala. "Malo se mi sicer dozdeva, ampak upam, da nimam prav, ker je bilo o tem napisanega že toliko, da se bojim, da ne bo neke hude ekskluzivnosti. Ampak se pustim presenetiti."

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 8:13 pm

tag, mr aldridge

Na lica ji je sedel zadovoljen nasmešek, na takšno obtožbo ji je odgovor skorajda ležal na jeziku. »Prosim vas, gospod Aldridge, saj vendar nisem vaša bivša žena,« se je igrivo zahahljala, ko je odprla beležnico z zapiski, z idejami za vprašanja, predvsem s kupom klicajev in vprašajev pri stvareh, ki so bile obremenilne ne samo zanj, temveč tudi za novinarsko idejo o njem, ki jo je pridobil z novim primerom. »Precej vznemirljivo branje,« je nadaljevala s taistim nasmeškom na ustnicah. Seveda je zadevo prebrala, čeprav je imela do knjige začetni odpor. Njegova žena je imela krasen tok besed in njeno pisanje je bilo precej brezhibno, čeprav se Billie ideja osebne vendete na tak način ni zdela ravno delo sposobne ženske. Pogled je znova dvignila proti njemu, ko je preletela seznam na prvi počečkani strani, se nasmehnila, kakor da bi prejšnje besede spregovorila v nekoliko odsotnem, svojem svetu, in nadaljevala: »Na vašo srečo jaz nisem pisateljica, ampak novinarka. Razumem, kako lahko v mojo vrsto izgubljate vso vero, ampak verjemite mi, da smo tukaj tudi takšni, ki nas zanima resnica. In iskreno vam lahko povem, da si, če bi izbirala sama, vohljanja po vašem življenju prav gotovo ne bi izbrala.« Njena desnica je iz torbe privlekla diktafon; ugasnjenega ga je položila na mizo pred seboj in se nasmehnila natakarju, ki se je v rekordnem času že vrnil z njenim naročilom; zahvalila se mu je in prikimala, da bi pokazala, da bo to vse; nato se je znova posvetila objektu svojega pisanja. »Gre se o vašem novem primeru. Zagovarjate..« Njen kazalec je zdrsel po zapiskih v beležnici, dokler se ni ustavil pri dvojno podčrtanem imenu. »Masie Simone, njena družina toži..« Znova je poiskala ime, »gospoda Haberforta zaradi še nedokazanega posilstva najstnice.« Spet je dvignila pogled in za trenutek premolknila. »Vas moti, če najin pogovor posnamem?«

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 8:48 pm

tag, ms winston! smitten

Ni ga bilo lahko presenetiti. Kot dolgoletni direktor lastne in prekleto uspešne firme in izredno dober tožilec, je vedno našel način, na katerega je prav on storil že prej omenjeno, zato seveda ni pričakoval, da bo kadarkoli doživel nasprotno. Pa vendar se mu je, ob njenem tako zelo sproščeno izgovorjenem stavku, dobesedno zaletelo. Počutil se je, kot da bi mu prisolila zelo potrebno klofuto, predvsem pa je zdaj vedel, da nikoli ni pametno podcenjevati luštnih novinark. "A, seveda, Emmina avtobiografija, skopala mi je precej globoko jamo, ja," je zamahnil z dlanjo, kot da bi govorila o stvari, ki ni imela večjega pomena. Zdaj več ne, si je predstavljal, ko je od izdaje knjige preteklo že kar nekaj vode, ampak očitno so novinarji kljub temu nadaljevali z vohljanjem.

"Ni mi všeč tvoj ton," je z dlanjo zaobjel čeljust in se skoncentrirano zazrl v njene oči. Ni mu bilo všeč podcenjevanje, ni maral poslušati o tem kako ima očitno 'boljše delo in je tu zgolj zato, ker mora biti'. "Se pa z veseljem dogovorim za kak drug termin, če bi me raje prepustili kakšni kolegici," je nato z nasmeškom na obrazu dokončal svoje. Seveda ji ni želel dati vedeti, da ga je s svojim govoričenjem malo, ampak zares čisto malo, zbodla, ampak včasih preprosto ni mogel biti tiho. "Ja, to je moj primer, ampak ne razumem zakaj natanko ga želite podrobneje raziskati. In zakaj ravno tega? Se vam ne zdi rahlo neprimerno, dekle bo nosilo posledice celo življenje, družina pa upa, da vse čim prej mine. Če vas ne moti, bi odgovarjal zgolj na vprašanja, ki so neposredno povezana z mojim delom, kliente pa pustiva na strani."

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Pon Sep 30, 2013 9:13 pm

tag, mr aldridge

Njen nasmešek na obrazu mu je vsekakor dal vedeti, da si je mislila svoje, nato pa je pridala nekaj, česar vsekakor ne bi pritaknila, če v to ne bi verjela: »Vi ste se iz te jame izkopali s precejšnjo lahkoto.« Samo opazka, nič, kar bi nosilo kakršenkoli problematičen podton. Bil je spreten moški, pa saj navsezadnje v to nikakor ni dvomila. Vodil je svoje podjetje, presedlal na novo delo in obdržal večino svojega dobrega imena. Spreten, spreten moški. »Verjemite mi, da si tega ne bi želeli,« se je potrpežljivo nasmehnila. To, da je tu in tam koga užalila s svojim delom, je bilo stalnica in vsekakor se ni imela namena sekirati zaradi vsakršne grimase, ki jo je naredil kakšen izmed njenih intervjuvancev. »Jaz prav tako ne. Vajena sem svoje delo opraviti z natančnostjo, ki je moje kolegice ne premorejo. Verjemite mi, če bi bili dodeljeni komu drugemu, zdajle ne bi sedeli tukaj, temveč bi v časopisu brali izredno nesramen in nekorekten članek.« Malokdo je delal po njenem principu, zato je tudi imelo njeno ime svojevrsten prizvok v novinarskih vrstah. Ni bila naključna čenča, svoje zadeve je trojno, četvorno preverila in pisala je.. resnico. Prekleto klišejsko se je slišalo, toliko je vedela tudi sama, toda šele, ko si bil enkrat v biznisu, si lahko dobro razumel, kako zelo težko je resnico spraviti v tisk. »Seveda,« je razumno pokimala in roko spustila k diktafonu; odsotnost odgovora na to, če sme snemati, je smatrala kot privolitev. »Morda bi bilo vseeno dobro, da vas opozorim, da zaradi tega trenutnega primera pri novinarjih že brbota,« je nadaljevala, preden je vključila snemalno napravico. »Vaše zastopanje dotičnega primera je problematično prav zaradi vašega preteklega dela, gospod Aldridge, ali, bolje, odsotnosti le-tega.« Kratek premor. Njen pogled je zdrsnil po beležnici. »Sedem let nazaj ste imeli v firmi, kjer ste delali, afero s hčerko vašega šefa. Mladoletnico.« Dramatičen premolk, ob katerem je pogledala naravnost v njegove oči. »Louise Bishop.« Tisti čas nje ni bilo niti blizu tem krajem, a zadevo je raziskala dovolj podrobno, da je vedela, kako velika reč je bila. »Mediji vas bodo očrnili v očeh javnosti, ker, kot pravi posebno pikanten članek v..« Segla je v torbo v naročju, predenj odložila revijo, prepognjeno na strani, kjer se je v spodnjem levem robu proti njemu smehljala lastna fotografija, »tejle reviji, ki je izšla danes, niti slučajno niste primerni za zagovarjanje primera, če ste sami naredili taisto napako. V zadnjem odstavku vas z gospodom haberfortom celo primerjajo po fizičnih atributih.«

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Sre Okt 02, 2013 5:06 am

tag, ms winston! smitten

V enem trenutku ga je bila sposobna popolnoma zbiti na tla, v drugem pa mu je že laskala. Je morda uvidela vpliv, ki ga ima nanj in je zdaj to izkoriščala v svoj prid? Seveda, vse novinarke so bila takšne in ona ni mogla biti izjema. Da, že res, da je vse skupaj držala na izredno formalnem nivoju, prav tako je z nenavadno lahkotnostjo in očitnim sarkazmom v glasu okarala njegovo ženo … tega ni znal niti on. "Aha, tako torej," je lahko le sprejel ponujeno roko, kajti v tem trenutku je to očitno potreboval. Nekaj resnice, ki je sicer že bila razložena, pa ne le enkrat. Že nekaj časa so ljudje vedeli za njegovo prešuštvo in tudi to ni bila skrivnost, s kom je takrat skočil (oziroma bolje rečeno skakal) čez plot.

Za trenutek je prisluhnil njenemu intru, tu in tam se je sicer ustavila in odkašljala, nazadnje pa celo utegnila prižgati diktafon. Začelo se je obetavno - tako kot vedno - ampak nazadnje je vse skupaj zavilo nazaj tja, kamor ni spadalo. Ampak ni je utegnil prekiniti, govorila je o Louise, o tem kako o njem ponovno krožijo razprave, o tem, da preprosto ni primeren za tožilca in zagovornika zlorabljene petnajstletnice. Krasno, res krasno. "No, te pa še nisem uspel preleteti," si je dal nekaj časa, ko je predse potegnil omenjeno revijo, ni pa se začel prebijati vrsticami. Na besedo ji je verjel, da je bil kratek članek izredno obremenilen, verjetno poln neresnic, morda celo takšnih, ki bi ga lahko stale službe. "Včasih se zdi, da te določene reči pač lovijo še celo življenje. Jaz tistega, kar sva imela z Louise, ne obžalujem, niti najinega odnosa ne bi primerjal s tistim, ki ga ima oziroma ga je imela moja klientka z Haberfortom. Gre za dva popolnoma različna primera, v mojem ni prišlo do nikakršnih tožb, pa morda veste s katerim razlogom? Uživala je. Uživala je takrat in uživala je, ko je devet let po dogodku prišla nazaj in prosila za še," se je nasmehnil skozi sicer tesno stisnjeni ustnici. Upal je, da tega ne bo tako zelo podrobno zapisala v članek, ampak določene zadeve je pač moral obdržati čiste in realne. "V nič je nisem silil in če vas že zanima, je sama pristopila k meni. Česar v primeru moje klientke žal ne morem trditi. Je res, da imam nekaj masla na glavi, ampak razsodnosti mi ne manjka. Zagovarjam jo z vsem srcem in dejansko sočustvujem z družino, da se v teh izredno težkih časih ukvarjajo še s komentarji novinarjev. Ampak, jasno, če jih bo slednje prepričalo v izbor drugega tožilca, z veseljem odstopim. Da bo le pravici zadoščeno."

Naslov sporočila: Re: hotel almyrida Sre Okt 02, 2013 7:13 pm

tag, mr aldridge

S povzdignjenimi obrvmi in grenkim nasmeškom na ustnicah je prikimala. »Fascinantno branje, če človeka zanimajo predvsem zanimive umotvorbe ljudi, ki bi morali pometati pločnike,« je zamrmrala in mu dovolila, da si ogleda svinjarijo, ki mu je bila navržena. Imela je to srečo – ali pa to nesrečo – da ga je imela možnost spoznati. Da je videla pri njem dlje kot samo do točke, kjer je bil nekje v preteklosti, očitno popolnoma upravičeno, oklican za pedofila. Žal se je njej zdel tudi kot izredno sposoben človek, kot nekdo, ki bi ga lahko potencialno cenila. Vsekakor ni marala, da so na njeno pot padale takšne bombice, je pa vedela, da bo ona tista, ki bo sposobna zadevo kar najbolje obdelati. Njene roke so konico kulija pritisnile ob papir in si izpisale nekaj besed. Dovolj skrbno je držala svojo beležnico, da vsebine, ki jo je zapisovala, gospod Aldridge ni mogel videti. Ne bi hotela, da bi jo, iskreno ne. »Prav,« je prikimala, ko je zaključila zadnjo besedo v svojih zapiskih in sunkovito pogled dvignila k njemu; morala je pisati, do takrat, ko bo posnetek poslušala naslednjič, bo polovico svojih besed pozabila. »Torej ste potemtakem..« Obliznila je svojo spodnjo ustnico in segla po beli kavi, ki jo je natakar prej odložil na njeno desno. Naredila je požirek, kozarec odložila na svoje mesto. »Torej ste potemtakem prepričani, da lahko kot človek, ki je spal z mladoletnico, vodite dober primer proti človeku, ki je spal z mladoletnico?« Znova je privzdignila obrvi, čeprav je bilo vprašanje zastavljeno predvsem kot retorična figura. Lepo se je slišalo. Morda bo to uporabila. Imelo je smisel, navsezadnje, morda se je znal še predobro vživeti v mišljenje tega človeka. »Zanima me, gospod Aldridge,« je nadaljevala, še preden bi utegnil dodobra odgovoriti na prejšnji dražljaj, »ker ste navsezadnje predstavnik naše.. države.« Dramatičen zamah levice je bil tukaj skorajda na mestu. »In zdaj, ko se vse vaše umazano perilo, tako rekoč, znova pere v javnosti.. Zanima me, če ste morda pomislili na odstop od primera in iz svojega mesta javnega tožilca?« Slabo luč je metal nase in na sebi podobne in jasno je bilo, da bo ta škandal eksplodiral znova.