graffiti wall

Naslov sporočila: graffiti wall Pon Feb 18, 2013 4:08 pm

tagged is alais smitten3

there are 745 words and i was listening lana del rey for inspiration

dolgo je trajalo, da se je spravila iz postelje in spravila svoje noge po konci. casper je še vedno trdno spal in se ob njenem premikanju prevalil na bok kot, da se nič ni zgodilo. pobrala je njegovo majico iz tal in si jo poveznila čez glavo. počasi se je sprehodila do kuhinje in odprla eno zgornjih omaric, vzela skodelico in si začela kuhati kavo. toplo tekočino je nalila v svojo skodelico, nekaj kave pa je ostalo še za osebo, ki je spala v njeni postelji. požirek tople kave jo je ogrel, s hrbtom se je nežno naslonila na kuhinjski pult in zrla predse. danes je morala opraviti nekaj manjših poslov, za katere je upala, da se bodo srečno končali. nikoli si ne bi mislila, da bi se za podatke, ki so jo zanimali, spustila tako nizko, da je začela prodajati travo in počela še druge ilegalne stvari. to, da je prišla v ameriko, je bilo naključje. sled jo je pripeljala do filadelfije, kjer naj bi se skrivali krivci z njeno samotno življenje. niti casper ni vedel, zakaj je pravzaprav prišla v ameriko, saj nikomur ni želela izdati svojega pravega namena. vedela je namreč, da se vse informacije prehitro širijo in kaj hitro bi se zgodilo, da bi se morilec premaknil in zbežal drugam. trdno je verjela, da je bil skrit nekje v mestu, ter da ga mora samo še odkriti. to bi ji uspelo le s tem, da se povzpne po lestvici navzgor, kar je pomenilo, da mora začeti na začetku. pri najbolj nečednih in ilegalnih poslih, čeprav je vedela, da bo, ko bo prilezla dovolj daleč, morala za pridobljene podatke tudi ubijati. odložila je prazno skodelico, se odpravila pod tuš in nase navlekla čista oblačila, umazana pa vrgla v košaro z umazanim perilom. globoko je zajela zrak, ko je opazila, da je košara polna. "pizda." je zaklela in zaobjela oblačila in jih stlačila v pralni stroj. njen predragi fant pač nikoli ni znal pospravljati za sabo. zavrtela je gumb in pritisnila začetek pranja. še enkrat je s pogledom švignila v spalnico ter se nato na hodniku zaustavila pred ogromno omaro. iz nje je izvlekla veliko vrečo, v kateri so bili pakirani manjši zavitki s travo in jo pobasala v torbico. to je bila njena današnja naloga, da preda vrečko in zasluži nekaj denarcev.
stopala je po ulici in se zaustavila ob lično opremljenem lokalu in se zazrla v ljudi, ki so umirjeno srkali kavico in se sproščeno pogovarjali. lahko si je predstavljala sebe, v kratki črni oblekici, z visokimi petkami in prstani na rokah. lahko si je predstavljala življenje v prelepi vili z velikimi okni, obkrožala pa jo je njena družina. vse to, v nekem drugem življenju. realnost pa je bila tukaj in zdaj. naredila je nekaj korakov naprej in zavila v stransko ulico, kjer je bila domenjena z nekom, da mu preda paket. korakala je mimo klošarjev, nekaj narkomanov, na kar je prišla do velikih črnih starih vrat in potrkala. lina na sredini vrat se je odprla in lahko je uzrla dvoje temnih oči. "ja?" je povprašal možakar na drugi strani. "prinesla sem hrano." je tiho rekla in počakala, da so se vrata odprla. nikoli niso na glas govorili o drogi in si tako vedno znova izmišljevali nove kode, ki so v tistem dnevu nekaj pomenile. stopila je v hladen prostor in stiskala trak torbice in se živčno prestopala iz ene noge na drugo. "si le prinesla dragica." je rekel poznan glas. "kot ste naročili, dve kili. vse je že razporejeno." je odgovorila in iz torbice izvlekla vrečko in upala, da jo bodo kmalu izpustili. "dobro." je odvrnil moški in ji v dlan stisnil zvit denar. "hvala." je bilo vse kar je še rekla, se obrnila na petah in izginila iz prostora. klošarju, ki je roke molil predse je porinila nekaj kovancev in zakorakala nazaj na glavno ulico. gledala je v tla in po nekaj korakov v rami začutila rahlo bolečino, ko se je zaletela v mimoidočo žensko. dvignila je pogled. "se opravi…" saj ni moglo biti res. dekle v katero se je zaletela ji je bila tako znana. "opravičujem se." je dokončala svoje opravičilo in se nasmehnila. "alais? si to res ti?" je začudeno vprašala in izbuljila oči. ni mogla verjeti, da bo po toliko letih zopet srečala osebo, ki ji je pred leti govorila prijateljica. pozabila je že, kako je imeti prijatelje. "kakšno naključje, da se srečava ravno tu. po vsem tem času. po vsem tem, kar se je zgodilo."

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Ned Feb 24, 2013 9:36 pm

Bilo je konec izmene in Summer je hitro skočila v garderobo in se preoblekla v svoja običajna oblačila. Uniforma ji nekako niso bile pisane na kožo in sanjala je dne, ko se jih bo končno znebila in hkrati postala tudi del detektivske zasedbe. Ko je odhajala skozi vrata je pozdravila varnostnika Kevina in kakor vsak dan se ji je tudi tokrat prijazno nasmehnil in pozdravil. Vse sodelavke so Summer prepričevale, da mu je zelo všeč in da že nekaj dni zbira pogum, da bi jo povabil ven. In občasno se ji zdi, kakor da bi rad nekaj povedal, a ker ne pridejo nobene besede iz njegovih ust, ki niso "Dobro jutro" in "Adijo, se vidiva jutri" jim ne verjame in preprosto pusti, da se igrajo to otročjo igrico.
Po končanem klicu, ki ga je naredila, takoj ko je izstopila ven iz postaje je postala slabe volje, saj njen avto še vedno ni bil popravljen. Pred nekaj dnevi, so ga namreč neki mulci počečkali in podrajsali, zakar ji je pritisk narastel na 220 in čutila je, kako ji gre para iz ušes. Od takrat mora hoditi peš domov in čeprav nima nič proti hoji, so to nevarne ulice in brez opravičenega razloga ne more uporabiti pištole. A vseeno je nekako pomirjena ob teži pištole, ki jo je imela skrito na desni nogi. Kasneje si je namestila slušalke v ušesa in se prepustila zvoku glasbe in ritma, ki jo je pomiril. Na poti ni srečala veliko ljudi, kljub temu, da je polovica dneva že konec, a z vsakim dnevom je ob svoji rekreaciji videla manjše stvaritve, ki so krasile mesto Filadelfija. Tako je čutila utrip ljudi. Na skoraj vsakem vogalu je bila manjša grafitna umetnina. Kljub temu, da je bila policistka in je to na nek način vandalizem, je vedela, da s tem tukajšnji otroci in mladina to uporabljajo in ustvarjajo svojo umetnost. So v tem svojem svetu, ki je velikokrat krut in razumela je, da si s takimi stvarmi olajšajo dušo in lahko malce zadihajo. Zato tudi ni bilo tako presenetljivo, da se je rada ustavila pred to veliko steno, ki je bila prav namenjena risanju grafitov. Morda se je župan le predal in jim malce popustil ter jim dal prostor, kjer je dovoljeno risanje. A danes ni bila sama. Tam je zagledala rjavolaso dekle, ki je pozornp opazovalo to umetnino. In Summer je dejansko videla to v njenih očeh. Ta pogled jo je spomnil na njeno mamo, ko se je sama zaprla v studio, ki ji jo je oče prav posebej za slikanje pripravil in uredil in sicer za njuno 10. obletnico. Bila je presrečna in bili so tudi dnevi, ko je vzela Summer s sabo in jo postavila na ta veliki stol, kjer je morala biti dolgo časa na miru. In samo gledala jo je in preprosto vihtela čopič. Ampak za Summer seveda ni bilo tako preprosto saj je bila stara 5 let in kdo je še kdaj videl petletnico biti 5 minut pri miru? Ne pa celo uro ali dve. Ampak takrat tega ni znala ceniti, a danes razume pomen vsega.
Ko je tako razmišljala, jo je njen ostri policijski vid opozoril na nepridiprava, ki se je skrival za vogalom in opazoval dekle. V trenutku je skočil in začel korakati proti njej z zvitostjo v gibih in morda malce strahu v očeh. Bil je le trenutek in vzel ga je. Pograbil je torbico dekleta in začel teči. Ampak tudi Summer sama je potrebovala le trenutek in to je bil trenutek nepripravljenosti in izkoristila ga je v trenutku, ko je pogledal nazaj. Tako ga je s vso močjo udarila v trebuh, da je padel na tla in se začel zvijati od bolečine. Pištolo ni želela uporabiti, saj ji ni predstavljal nobene velike fizične ovire. Tako ga je samo grobo prijela za ovratnik in kljub vsem poskusom pobega ga je odvlekla vse do dekleta in mu ostro dejala. »Vrni ji torbico in se ji opraviči.« ko ji je fantič le dal torbico in se ji opravičil ga je obrnila v svojo stran, da jo je gledal naravnost v oči. »Zdaj pa teči kolikor hitro moraš in da te ne vidim več, kajti drugič boš šel v zapor in boš bil obtožen. Na to lahko staviš. Zdaj pa izgini.« Fant je tekel na vso moč in glede na pogled v njegovih očeh, ki je kazal strah in trepet je vedela, da ga ne bo več videla. Verjetno je bilo to prvič, da je nekoga spustila brez obtožb in vsega. A ker je bilo pravzaprav njene izmene konec poleg tega se nikomur ni nič zgodilo se je želela izogniti kup vprašanj in še večjemu kupu papirjev. Ko je fantova postava postala le še pika, je vso svojo pozornosti obrnila na dekle. »Ste v redu? Vas je poškodoval?« je vprašala dekle in upala na pozitivnem odgovor. V svetu kot je ta, take stvari vplivajo nate, a kljub občutku, da ona ni ena izmed takih oseb je za vsak slučaj, vseeno morala vprašati.

@tagged: lovely ariadna smitten2

Naslov sporočila: graffiti wall Sob Mar 09, 2013 6:47 pm

tag; jimmy :3

stal je nekje na začetku ulice in z dvomečim pogledom strmel v hrbet njegovega sostanovalca, ko je le ta hodil po pločniku stran od njega in proti uličnim dekletom, katerih pozornost sta pritegnila praktično v trenutku, ko sta zavila na 'njihovo' ulico. še vedno je bil prepričan, da je tole nadvse slaba ideja, ki bo imela ravno nasprotni učinek od želenega. jimmyja je poznal kakšnih deset dni, vse odkar ga je policijski urad prilepil v prosto sobo njegovega stanovanju in ju tako napravil ne samo sodelavca, temveč tudi sostanovalca. z leti je morda rahlo izgubil ostrino svoje očarljivosti, katere se je poslužoval prej, ko je delal pod krinko in je moral mafijce prepričati, da je navidez šarmanten, a v resnici smrtonosen dvajsetletnik, ki se ne bo ustavil pred nobeno oviro. ki bo brez pomislekov prekršil vsako pravilo. sedaj ko je stal na ulici polni cip, je iskal vse mogoče izgovore, da ne bi plačeval seksa in bi se raje obrnil naokrog ter odšel v najbližji pub ter se tam utopil v cenenem alkoholu. a jimmy je bil... prijeten? vsekakor dobra družba in zanj primeren sostanovalec. kjer je on izgubil na komunikaciji, je nadoknadil svetlolasec. kjer je on izgubil zaradi oklevanje, je znal jimmy prevzeti pobudo. vendar tokrat ni mogel najti enega samega razloga, da bi stopil do kateregakoli dekleta in ji v roke potisniti kup bankovcev. vendar ga ni mogel pustiti kar samega, slej kot prej se je moral znebiti tistega patetičnega strahu pred ulico in večer v družbi drugega policista je bil odlična priložnost.

''anderson, počakaj,'' je zaklical za svetlolascem in se naposled premaknil z mesta, ko je pospešil svoj korak, da bi čimprej dohitel sostanovalca. v krvi jima je plavalo že lepo število popitih kozarčkov viskija in bilo je očitno, da bosta slej kot prej naredila nekaj neumnega – ne duha ne sluha ni bilo več o policijski odgovornosti. ''sicer še vedno mislim, da je to katastrofalna ideja in bova najverjetneje končala ali v jarku ali v zaporu, ampak...'' je hitel z razlaganjem, ko ga je dohitel in tempo svojega koraka prilagodil njegovemu. ''...si ne bi raje našla dekleta na poziv iz kakšne agencije za spremljevalke?'' je namenil nov dvomeč pogled proti platinasti blondinki, ki ju je pričakujoče opazovala, vedoč da sta namenjena prav proti njej. na sebi je imela tiste ogromne platform sandale, bleščečo srebrno krpico, ki naj bi predstavljala obleko, in odločno preveč ličil. ''resno? druga na vsakem koraku in ti se odločiš za njo?'' je desnico položil na jimmyjevo ramo, ko je spregovoril v pridušenem tonu, da ga dekle ni slišala, in je ustavil prijatelja na licu mesta, preden bi stopil do cestne kurbe. stopil je predenj in položil dlan še na drugo rame, pripravljen da ga hitro zaustavi, če ne bi uvidel, kako bedasta je njegova ideja. v najboljšem primeru ju bo obrala za nekaj ducat dolarjev. v najslabšem se bo prikazal njen zvodnik, ugotovil da sta policista in bo po njima. v trenutnem opitem stanju ne bosta nikoli zmagala proti mišičasti omari, ne glede na to kako sposobna sta bila v resnici. ''resno, častim ti še pet pijač ali eno konkreten striptiz, samo pojdiva stran.''

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Sob Mar 09, 2013 9:41 pm

tag; dang, he's acting like an idiot. ;D

Bil je prepričan, da je za ljudi zanimiv le, ko se obnaša idiotsko. Ko namesto o luštnih sodelavcih in najnovejšem nakupu, govori o tem kako dobre joške ima njihova šefica in kako zelo pomemben je dober striptiz. Vsaj tako se mu je zdelo, ko se je zadrževal v družbi svojega partnerja, ki se je ob vsakem naključnem dotiku njunih dlani zdrznil, ki se mu je očitno njegova usmerjenost uprla do te mere, da sta le še stežka efektivno delala skupaj. Da se je že prekleto bal, da bo s svojo homoseksualnostjo od sebe odgnal vse tisto, kar ga je včasih zabavalo in držalo pokonci. In tako se je začelo. Namesto, da bi bil ponosen nase in samozavestno spregovoril o dejstvu, ki ga je popolnoma spremenilo, postavilo na realna tla in pripeljalo v Ameriko, sprva do službe v vojski, kjer je bila homoseksualnost približno tako dobro sprejeta kot teroristi, kasneje pa do mesta na glavni policijski postaji, kjer so delali pretežno ljudje, ki jih je spoznal že prej, na terenu. Kar naenkrat se ljudem ni več prikupil s pravim jazom, temveč z nečem, kar je bilo popolnoma zaigrano, z narejeno samozavestjo in komunikativnostjo, z narejeno navdušenostjo nad vojaškimi filmi, čeprav je v resnici dosti raje prebral dobro knjigo ali smrkal ob najnovejši epizodi Glee-ja. In če je moral biti nekdo drug, da so ga ljudje sprejeli in ga imeli radi, bodo to pač dobili. In s takšnim odnosom se je v zelo kratkem času očitno priljubil tudi Renu, ki je bil sicer izredno prijeten na pogled, značajsko pa sta si bila nekoliko nasprotna. Vsaj tako je izpadlo, ko sta se malce vinjeno opotekla iz bara, kamor sta vstopila kot dve odgovorni osebnosti, končala pa s precej alkohola v krvi in možgani v oblakih.

Jimmy bi se sicer najraje zavlekel domov in legel med rjuhe, ampak to ni bilo tisto, kar so počeli tisti pravi dedci, ali pač? Ni dobro vedel, ker eden izmed njih ni bil, je pa zato pobrskal po glavi in se vprašal: kaj bi v tem primeru naredil Marc? Verjetno bi si prižgal cigareto in mu predlagal, da zavijeta v stripklub ali pa pograbita vsak svojo prostitutko za roko in jo za par sto dolarjev položita za prvim vogalom. Sicer kaj takšnega sam nikoli ne bi storil, toda tokrat je bil z njim Ren in imel je občutek, da ne le on, temveč tudi temnolas stanovalec potrebujeta nekaj zabave, zato se je brez, da bi kolega o tem tudi povprašal, podal v eno izmed najbolj umazanih ulic. Pijana dekleta so se v prekratkih oblekicah valjala po tleh in prvo, kar je opazil je bilo dejstvo, kako grdo so pravzaprav ta dekleta skrbela za svojo vizualno podobo. Mrežaste nogavice so bile že zdavnaj iz mode, lakasti škornji prav tako in dve kili pudra na obrazu … prekleto, mu je res bilo treba? Je bilo vso to pretvarjanje res pravi način, da pride do nekega pristnega odnosa? Bi se Renu zares zagabil, če bi mu povedal resnico o svoji usmerjenost. »Kako to misliš v zaporu, če sva pa policista? Kvečjemu bova midva koga spravila za zapahe. Daj nooo, ne bodi takšna reva,« je vztrajal, čeprav je bilo vso to pretvarjanje prekleto težka naloga. Dosti raje kot dekle za eno noč, bi si našel moškega za en dan, pa je bila po novem to skrivnost, ki jo je dosti raje obdržal zase. »Čakaj, čakaj … striptiz? Ob tem pa si bom sedaj resnično vzel nekaj časa za premislek,« je pravzaprav precej nagravžni blondinki, ki bi verjetno lahko bila njegova mati, obrnil hrbet. »Ampak, a si prepričan? Si sploh že kdaj … saj veš, poskusil kakšno od teh? Misliš, da ne bi bilo bolje kot striptiz?« je zasikal skozi zobe, verjetno malce preglasno, kajti visokorasla blondinka je v svoji desnici že držala čevelj, v pripravljenosti, da ga zaluča naravnost v njegovo neumno betico. In če bi reva brala misli, bi verjetno to že zdavnaj storila. Edino, o čemer je lahko sedaj razmišljal je bilo pravzaprav, koliko od teh deklet je pravzaprav čistih? Koliko jih je na drogi? Verjetno je vsaj četrtina kdaj bila zdravljena za spolno prenosljive bolezni, preostale pa zdravje zanima ravno toliko kot lanski sneg. »Kaj pa če jaz tebi častim eno izmed njih? Katero? Temnolasko? Tisto, ki izgleda tako kot tip?« Če bi bil v tem trenutku vsaj približno trezen, bi se nedvomno sramoval besed, ki so ena za drugo prihajale iz njegovih ust, in četudi bi bil kasneje v prihodnosti Renu pripravljen povedati resnico o njegovi usmerjenosti, bi ga ta sploh še jemal resno? Po vsem tem?

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Pon Mar 11, 2013 4:39 pm

tag; jimmy :3

njegov pogled je postal skorajda obupan, ko je spremljal andersona in poskušal nekako razvozlati, kaj se mu je podilo po glavi. prva stvar, ki so mu jo na policiji 'velikodušno' zaupali, je bilo to, da so mu namignili, da njegov sostanovalec navija za lastno ekipo. in on je samo skomignil in zamrmral nekaj v stilu, briga me. vse od takrat je bil več kot samo pozoren na vsak svetlolaščev korak in občasno se mu je zdelo, da se prekleto trudi izpasti kot šovinističen mačo, ki je sposoben zlezti pod vsako krilo. nekaj, kar je počel tudi zdaj, ko se je z očmi pasel na ne pretirano privlačnih prostitutkah in izbiral eno. ''prostitucija. ilegalno. če naju kdo najde tukaj... suspenz nama ne uide,'' je suhoparno na kratko pojasnil o čem govori in v mislih prekrižal prste, da bi se na tej točki jimmy spametoval in malce streznil. saj ne da je bil sam v bolj treznem stanju, a vsekakor je njegov alarm za odgovornost panično utripal, vse odkar je slišal prijateljev predlog. ''nisem reva, če nočem podreti nekoga, ki ima verjetno bolhe,'' se je namrščil, ko je zadnji del skoraja zašepetal, in pomignil proti dekletu na drugi strani ulice, ki je res izgledala bolj kot garjav pes. ''samo omeniti sem moral striptiz in končno me začneš poslušati? neverjetno. bi razmišljal še o čem drugem kot o napol golih ženskah, prosim?'' je zavzdihnil in zavrtel oči nekam naokrog. raje je gledal nekam stran, kakor preučeval dekleta, ki so pritegnila jimmyjevo pozornost. prva je izgledala plastična od glave do peta, druga bi mu lahko bila mama. ''ne,'' je takoj odkimal v odgovoru. ni še kupil dekleta, da bi si krajšal noč. ''ne ženske,'' se je malce za tem namrščil in hitro zmajal z glavo, kakor da bo tako lahko v opitosti izrečeno besedo vzel nazaj. ker je plačal za seks, točno enkrat. malce po tistem, ko se mu je po glavi začela motati ideja, da morda ni tako zelo ravnodušen do lastnega spola. in je plačal kar pošteno vsoto, da so mu dostavili sicer povsem privlačnega tipa, ki pa ni bil ravno po njegovem okusu. vendar je bilo vseeno dovolj, da se je nekje v ozadju prižgalo edinstveno spoznanje – ni povsem raven. ''jimmy, spravi se k sebi. katerakoli ti bo prostovoljno dala. ne rabiš iskati pet spolnih bolezni in herpes na ulici,'' je zagodrnjal, namesto da bi odgovoril na njegovo ponudbo. ne, ni hotel, da mu časti eno od deklet. ne, tudi tiste, ki je izgledala kot tip ni želel. stopil je naprej do sodelavca in dlan oklenil okrog njegove nadlahti ter ga potegnil rahlo nazaj proti izhodu iz ulice. ''ne rabiš tega, prav? dvomim, da si ga zdajle želiš tako obupno nekam vtakniti, da bi bil pripravljen pofukati eno od njih. in dvomim, da se ti sploh lahko dvigne, ko si takole pijan kot mavra,'' je vztrajno nadaljeval, čeprav ne eden ne drugi ni bil toliko vinjen, da bi alkohol povzročal resen problem pri predstavi v postelji. a nekako ga je moral spraviti stran in pripravljen je bil uporabiti prav vse adute. ''prekleto no. raje potem vidim, da se spraviš name, kakor da ližeš katero od njih.''

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Čet Mar 14, 2013 12:19 am

tag; dang, he's acting like an idiot. ;D

Prav je imel. Ren je imel prav in v tistem trenutku je prekleto sovražil svojo šovinistično rit. Zakaj se je moral pretvarjati pred ljudmi, ki so mu v prvi fazi precej veliko pomenili? Zakaj preprosto ni mogel biti on? Počel je ogabne stvari, predvsem pa tu in tam izpustil kakšno povsem nepravično na račun deklet, ki so tu prodajale svoje telo. V mnogih primerih so bile to Ukrajinke ali Rusinje, ki so prišle iz Evrope v upanju, da bodo tu zaslužile na kupe denarja in nato odšle, pa se to ni prav dobro končalo, in on je bil tu zato, da bi takšne primere reševal, ne pa postal eden izmed idiotov, ki takšno dekle dejansko … dejansko zlorabijo. Toda v misli mu je še enkrat skočil prizor izpred kakšnega tedna. Marca je dobesedno odneslo proč, ko se je z dlanjo zgolj rahlo dotaknil njegove, oddaljil se je, ko je izvedel, da je gej, njuna komunikacija je iz super nekako prešla na nično in komajda se še pogovarjata. Zakaj se vse vedno konča na najslabši način? Zakaj preprosto na najde človeka, ki bi ga sprejel takšnega kot je? »Ah, kakšen suspenz neki. Nihče ne bo ugotovil, čeprav imaš verjetno kar prav glede bolh,« se je zarežal skozi zobe in pomežiknil kolegu, potem pa stresel z glavo, kot da bi mu to pomagalo pregnati to grdo, gejevsko navado, kot so jo drugi radi poimenovali. Če prizna, je bil strašno prepričan v to, da je bil pač rojen z napako, ki mu otežuje življenje. Vzgojen je bil v duhu, da je z vsakim, ki ni običajen, nekaj narobe, v vojski so ga učili, da so homoseksualci mevže, toplovodarji, ničvredni. In v tistem trenutku je bilo to vse o čemer je lahko razmišljal.

Pričakoval je, da bo Rena nekako le uspel navdušiti vsaj za stripklub, če mu že pri prostitutkah ni uspelo, pa se je tudi to izkazalo za neuspešno misijo, in počasi se mu je začelo dozdevati, da morda vsa ta predstava niti ne bi bila potrebna. Morda je ravno on eden izmed teh, ki bi bili z njim pripravljeni tu in tam v šoping, ki bi ga preprosto sprejeli takšnega kot je bil, čeprav sam o sebi najboljšega mnenja seveda ni imel. »Hja, mogoče res ne, ampak sem mislil …,« je začel, čeprav … jah, prekleto, sploh ni razmišljal. Kaj za vraga ga je pičilo? Nikoli se ni obnašal tako gnilo in niti podrazno ne bi položil ene izmed deklet, od katere bi lahko fasal kakšno bolezen, pa četudi bi s tem poskušal narediti vtis na kogarkoli. Kogarkoli. »In verjemi, da bi šlo … morda res ne ob kakšni izmed teh,« se je potihem nagnil proti temnolascu, potem pa v mislih dodal, pijanemu bi se mi verjetno dvignil samo ob kakšnem über hudem tipu. Saj ne, da še nikoli ni spal z žensko, prekleto pogosto je počel ravno to, toda predvsem iz enega razloga – potreboval je krinko in v nekaj mesecih, je na postavi dobil naziv hudega jebača, le izbranci pa so vedeli kaj dejansko se skriva za vso to navlako bedarij. Skrušen, uničen fant, ki si ne more priznati, da pač je kar je, se sprijazniti in samozavestno stati za svojo usmerjenostjo in dejanji. »Hah, na tebe?« se je nekoliko živčno prestopil in narejeno zahahljal, kot da bi šlo za hudo smešno šalo, v resnici pa bi ga verjetno najraje že pritisnil ob prvo steno za vogalom.