Njegov očim o njem:
Ne vem, če je krivo to, da je bil zlorabljen v otroštvu, ampak bil je strašno težaven otrok. Ne vem če lahko na prste ene roke naštejem incidente med njim in mojo punčko. Prvič sem prebito arkado še toleriral, potem pa je postajalo vedno huje. Težko je nadzoroval jezo in vedno je našel razlog, da jo je ali ugriznil ali lopnil preko hrbta, da sploh ne govorim o težavah, ki jih je povzročal v šoli. Pretepanje se je malo umirilo, ko je prišel v puberteto, ampak je pa vse pogosteje izgineval denar, nemogoče je bilo živeti z njim, žena pa ga je zagovarjala. Saj je res, ni sam kriv, da je takšen, kdo bi po hudih zlorabah sploh še zaupal komurkoli in bil … jah, bil normalen. Pri osemnajstih se je odselil, nekaj časa delal v trgovini, ampak so ga nagnali, ker je požrl na tone čokolade in vsak dan načel novo steklenico vina, zdaj pa v tisto franšizo Perrenaulti sploh vstopa nimamo več. Zajebano življenje, rečem vam. Še dobro, da se je preselil v Philadelphio (zaradi očeta ima namreč tudi ameriško državljanstvo) in imamo pred njim mir. Žena se še vedno tu in tam cmeri, ampak kar je preveč je preveč, v nekaj letih skupnega življenja je moja najmlajša bila vsaj desetkrat na urgenci in vedno so se njegova dejanja opravičevala z zlorabo … fant rabi pomoč, to je dejstvo, drugače bo enkrat v življenju nekomu strašansko škodil.

Njegova mlajša sestra:
Thea se spomnim kot včasih dobrega, drugič pa nenormalno nasilnega fanta. Skupaj smo živeli malo manj kot pet let, nato pa se je hvala bogu preselil v Filadelfijo, kjer živi njegov oče. Upam, da ga v to nista prepričala oče in mami, ker to pomeni, da je krivda čisto moja – nekako se nisva najbolje razumela. Saj razumete, dekleta smo včasih malo samosvoja in v najinem primeru je bilo pač tako, da sem ga tu in tam ujezila, on pa je reagiral, kot da sem mu ubila psa ali kaj podobnega. Najbolj sem spomnim tistega dne, ko mi je zlomil nos, ali pa takrat, ko me je potisnil pod stopnicah navzdol, mami pa je na urgenci vedno navajala neke čudne vzroke. Verjetno so mislili, da sem najbolj nerodno bitje na tem planetu, nazadnje pa se je ugotovilo, da je za določene stvari bil kriv Theo. Storili pa itak niso nič, ker ga nihče ne bi hotel vzeti pod svojo streho. S tako pritegnjenim fantom je življenje res težko … tega se takrat nisem zavedala, sedaj pa razumem in precej srečna sem, da se je zame končalo tako kot se je. Sem slišala, da mu v Filadelfiji ne gre nič bolje, preživi že iz dneva v dan, je pa vprašanje kako. Upam, da je tista njegova punca preživela, česa več pa ne vem.

Njegov psihiater:
S Theovim primerom sem se ukvarjal pred leti, ko ga je k nam pripeljala njegova mati. Zdel se je sicer kot vsak običajen najstnik, malo siten, precej zmeden, ampak po pripovedih njegove družine zelo nasilen. V otroštvu naj bi ga zlorabljal njegov oče, ga silil v spremljanje njegovih orgij s tujimi ženskami in nič čudnega ni, da je Caiden tak kakršen je. V življenju zna imeti še precej velike probleme, sploh kar se tiče spolnosti. Rečeno je bilo, da se bo k meni redno vračal, ampak v družini očitno ni bilo dovolj denarja, da bi si lahko privoščili terapije, sedaj pa se je – kolikor mi je znano – preselil v Ameriko. Naj se tam ukvarjajo z njim in njegovo bolestno osebnostjo, jim pa z veseljem predam vse kartoteke.

Njegova bivša žena:
Nimam pojma kje ste me našli, s Theom sva bila poročena kakšen teden, več pa nisem zdržala. Je strašno posesiven človek, ukazovalen in prekleto retardiran. Ne bom rekla, da je neumen, ker ni, je strašno inteligenten, ampak to ne more opravičiti vseh neumnih dejanj, zaradi katerih sva se razšla. Najina »ljubezen« je bila sicer tista čisto otroška in zelo hipna, je pač seksi – poglejte ga, ampak življenja z njim si nisem mogla predstavljati. Dvaindvajset jih je štel, ko sva se poročila, poznala sva se kakšno leto ali pa še toliko ne, in izgledalo je nekako tako, da sva šla do magistrata, podpisala potrebno papirovje, se naročila na tetovažo prstanov, do katere nazadnje sploh ni prišlo. Zakaj? Pretepel me je, ker sem se pogovarjala z moškim … delam pa v baru kot natakarica. Če mene vprašate, se mu raje na široko izognite, ima momente, ko je pravi srček, ampak ko ga bo zagrabilo, vas lahko v vsem tem besu tudi ubije.