avenue bridge

Naslov sporočila: avenue bridge Pon Feb 18, 2013 9:05 pm

tagged is daniel smitten3

there are 564 words
naj se misija začne. (: hehe

odložila je slušalko in se zazrla v svojo podobo v ogledalu. brezizrazen obraz je gledal nazaj proti njej. zopet ji je bila zaupana naloga. naloga, ki je bila vse prej kot varna. upala je, da bo torbico v njeni omari le predala drugi osebi v tolpi in ne, da jo bo morala oddati sama. dostava drog v paru, na javnem mestu je bila vedno rizična, saj je bilo na delu dosti policajev tako v uniformi kot pod krinko in le teh se je najbolj bala. bala se je, da ne bi pristala v zaporu in tako uničila vse za kar si je prizadevala že skoraj osem let. nalogo bo spet imela čast opraviti v paru. srce ji je razbijalo v prsnem košu, ko je pograbila ključe stanovanja in počasi zapustila stanovanje. v tem trenutku bi potrebovala toplo roko na rami, ki bi ji govorila, da bo vse v redu. spuščala se je po stopnišču v spodnje nadstropje in trdo prijela za torbico ter jo stisnila ob bok. odprla je glavna vrata na ulico in se zazrla v prižgan avto, ki je že čakal pred njenim blokom. pokrčila je kolena in na voznikovem sedežu opazila znano postavo, ob kateri se ji je srčni utrip nekoliko znižal. primorana je bila početi take stvari, čeprav jo je bilo neskončno strah, da bi se ji kaj zgodilo. bežno se je nasmehnila in prijela za kljuko ter sedla na sovoznikovo stran. "živjo." je tiho izdavila in gledala predse, torbico pa varno pospravila na tla ter jo objela z nogami. živčno je trzala z nogo saj se avto ni in ni premaknil. "boš že speljal prosim. hočem, da to opraviva čim hitreje." je siknila skozi stisnjene zobe in glavo obrnila proti njemu. v hipu je, ko je pogledala njegov sproščen obraz, pozabila na stiskanje v prsih, na težavnost naloge in se široko nasmehnila. "zakaj se vedno tako hinavsko smejiš. dobro veš, da me je še vedno strah. sovražim, ko ravno mene izberejo za take podvige, kakor da ne bi imeli koga, ki bi bil bolj izkušen." sama je bila izkušena le v laganju, a se je tega med člani tolpe poizkušala izogibati. vsi so o vseh vedeli skoraj vse. bežno so poznali njeno zgodbo, kaj se ji je pred leti zgodilo, niso pa imeli najmanjšega pojma, kakšen je bil njen cilj, da je svoje življenje preselila ravno v filadelfijo. "kdaj morava biti točno tam? ob treh ali pol štirih, ker naj bi bila točna in nočem, da nama zaradi tvoje počasnosti odstrelijo glavo." je nejevoljno prhnila in se naslonila na oblazinjen sedež. iz radia so se vili tihi komadi, zato je segla proti tipki za preklop med kanali in prestavila na naslednjo postajo. "vsaj nekaj bolj živega lahko poslušava, če je že podvig tako žalosten." no ja, morala je priznati, da je včasih uživala v pozornosti drugih članov, saj je imela precej dobre sposobnosti samoobrambe in laganja in povsem verjetno je bila zato izbrana za predajo droge. ko sta se naposled le premaknila, je počasi sprostila pritisk v nogah in se sprostila. s pogledom je opazovala stavbe mimo katerih sta peljala in globoko dihala. "misliš, da bo zelo težko?" je z zanimanjem vprašala in še kar naprej zrla skozi okno. "slišala sem namreč, da imajo poostren nadzor nad bližnjim okolišem." resnično je upala, da jima bo sreča stala ob strani ter bosta torbo mirno predala in se čim hitreje pobrala stran.

Naslov sporočila: Re: avenue bridge Pon Feb 18, 2013 9:25 pm

tagged is galina smitten

this post is 588 words long
njahnjah he's mixing business with pleasure (:

s prsti je nežno pobobnal po volanu in še enkrat preveril uro na zapestju. galina ni zamujala, vsaj ne še. včasih je rad prišel kakšno minuto ali dve prej, da je lahko zbral misli, prav tako pa je vedel da je vedno točna. svetlolaska mu je bila všeč – že od trenutka ko so ju prvič predstavili, in nekaj uspešnih nalog kasneje mu je samo še bolj prirasla k srcu. verjetno ker je med njima vedno tekel sproščen pogovor, ker se mu je zdelo da sta drug do drugega popolnoma iskrena, predvsem pa se je ob njej počutil nenavadno mirnega. mogoče ker je imel občutek da jo mora na nek način varovati, ali pa je preprosto oddajala takšne signale. zadovoljno se je nasmehnil ko se je spustila na sedež v avto poleg njegovega in se ji nasmehnil. »hej.« avto je prestavil v prvo in ji namenil širok nasmešek. »okej okej, kje gori voda? že greva.« speljal je in počasi zavil na desno, potem pa nekaj minut postal pred redčim semaforjem. še enkrat se je zasmejal njenim besedam in jo s strani pogledal. »galina, vse bo vredu, prav? samo preprosto morava odložiti paket, prevzeti denar in adijo.« seveda je bilo vse skupaj vse kot preprosto, a imel je občutek da bo tokrat on tisti, ki jima bo vlival pogum, drugič pa bo na vrsti ona. »pol štirih, tako da imava še čas da prideva čez mesto. nebi hotel da naju policija ustavi zaradi prehitre vožnje.« je dejal in ji pomežiknil in pustil da je zamenjala postajo na radiu. čutil je, da je bila živčna in vedel je da se bo sprostila ko bosta enkrat stopila z avtomobila. mirno je peljal po praktično zapuščenih ulicah, saj jih je poznal tako kot lasten žep in odkimal. »nah, mislim da ne bi smela imeti večjih težav. kot sem rekel, predava paket, poračunava in izgineva.« no, mogoče bosta morala v temu procesu še opozoriti da je cena njunega paketa narasla v procesu, a s tem se bosta obremenjevala ko prideta to tja. končno je prišel do dovolj zapuščenega prostora, ki pa je bil še vedno blizu mostu in parkiral avto, potem pa se obrnil proti svetlolaski v sedežu. »si pripravljena?« namenil ji je še en pomirjajoč nasmešek in se potrepljal po boku, kjer je imel spravljeno pištolo. »brez skrbi, varoval te bom.« splezal je iz avta in počakal da se mu je pridružila potem pa roko ovil okrog njenih ramen in počasi sta začela korakati proti mostu. »mislim da imava še dobrih petnajs…« glavo je sunkovito obrnil na levo in zaklel pod sapo. »prekleto, mislim da nekdo gre. lahko da je najin kupec, ampak nikoli nisi preveč previden.« sunkovito jo je potegnil za sabo in pritisnil ob steno potem pa pritisnil svoje ustnice k njenim. nihče ni rekel, da ta služba nima kakšnih prednosti. odmaknil se je rahlo stran in se ji bledo nasmehnil. »upajva da bo kdorkoli že je mislil, da sva samo zaljubljen par, ki si je poiskal nekaj samote.« je nadaljeval in se sklonil malce bolj čez njo, da sta bila njuna obraza ločena za samo nekaj centimetrov. »je še tam?« je vprašal tokrat bolj tiho in nagnil nekaj centimetrov v levo da je lahko videla čez njegovo ramo, in skušal umiriti bitje svojega srca. oba sta imela veliko za zgubiti – ona z torbico polno drog, on z pištolo opasano za pasom brez dovoljenja, poleg tega pa sta se morala oba še dokazati, in ta naloga jima ni smela spodleteti.

Naslov sporočila: Re: avenue bridge Tor Feb 19, 2013 3:11 pm

tagged is daniel smitten3

there are 557 words

prikimala je ob njegovih trdnih besedah, v katere je stoodstotno verjel. sama tega ni zmogla, saj so se ji v glavi vedno odvijali najbolj črni scenariji. vsakič je pomislila na najslabše, kaj bi se zgodilo, če bi bilo tako in tako. "in upajva, da tip ni slučajno izdajalec. ali po možnosti policist." je odvrnila in nato tiho čakala, da je motor avta zarohnel in ugasnil. "nikoli nisem dovolj pripravljena." kislo se je nasmehnila, ob pogledu nanj in njegov pritisk roke ob bok, jo je nekoliko pomirilo. ni vedela od kod izhaja ta občutek, a ob njem se je počutila varno. "mogoče bom morala jaz varovati tebe." je poizkušala v napeto ozračje doprinesti nekoliko humorja, saj je s takim vedenjem mirila samo sebe.
dogajanje se je tako hitro odvijalo, da je komaj sledila njegovim besedam in temu, ko jo je potisnil ob steno in svoje vlažne ustnice pritisnil ob njene. ni si mislila, da jo bo kdaj doletelo kaj takega, a vendar v tem trenutku ni imela nič proti, če je to pripomoglo k temu, da sta ostala neopažena. čutila je njegovo toplo sapo, ko se je sklonil še bližje in ob njegovih besedah previdno pogledala čez njegovo ramo. "sumljiv se mi zdi, ampak hodi naprej proti mostu." je tiho šepnila. tole pa ni bilo tako slabo." pogled je preusmerila v njegov obraz in ustnice razpotegnila v nasmeh. med njima je bila še vedno nekaj centimetrska razdalja in čeprav bi nekateri njuno dejanje res pripisali paru zaljubljencev, si sama ni mogla pomagati, da se ne bi široko nasmehnila in zahihitala. vse skupaj jo je začelo zabavati, čeprav je njeno srce pod težo naloge nenormalno hitro bilo. prislonjena na steno je še enkrat pokukala čez njegovo ramo in globoko izdihnila. "ok, šel je. na mostu je." rahlo ga je odrinila in se stisnila ob njegov bok ter tako nadaljevala njuno krinko. stopala sta po skalnatih tleh ter se počasi približevala mostu. v daljavi je že lahko razločila postave, ki so pripadale klošarjem in narkomanom, ki so si mesto pod mostom izbrali za prebivališče. drugje tako ali tako niso mogli biti, most pa jim je nudil nekakšno streho nad glavo. dobesedno streho, saj so ob deževnih dnevih ostali suhi. "je kateri od tistih?" je vprašala, saj preprodajalca osebno ni poznala, zato je upala, da vsaj daniel približno ve kako izgleda na videz. niti pod razno si ni želela zamočiti te naloge. hotela jo je opraviti dosledno, hitro in tako kot jima je bilo narekovano. čim hitreje je želela opraviti ter si tako pridobiti nekaj plus točk pri šefih. prilesti je morala čim višje. torbico si je poveznila na ramo ter jo z levo roko nekoliko pokrila, z desno pa se je oklenila danielove roke. ja, bila je živčna, čeprav se tega iz njene obrazne mimike ni moglo razbrati, saj je bila odlična igralka, kar se je zadevalo skrivanja čustev. opazila je moškega v temni jakni, ki je izstopal iz okolice in ljudi, ki so počivali pod mostom. sedaj je bila že nekoliko bolj prepričana, da je to tisti, s katerim morajo izmenjati robo. previdno se je ozrla čez ramo in opazovala okolico. ničesar ni želela prepustiti naključju. "mislim, da smo sami." je tiho šepnila, tako da jo je slišal le njen partner. spustila je prijem svoje roke in jo povesila ob svoj bok. tokrat je šlo zares. predaja se je začenjala.

Naslov sporočila: Re: avenue bridge Tor Feb 19, 2013 8:10 pm

tagged is galina smitten

this post is 584 words long
alrighty, now she gets to deliver the goods (: and she can start to kick his ass a little bit i suppose (:

rahlo se je zahahljal ob njene ustnice ob njeni opazki in privzdignil obrvi. »tole pa ni bilo tako slabo?« je ponovil in zmajal z glavo. »res znaš navdihniti moške s pohvalami.« je dodal v šali saj je vedel, da je njun odnos striktno profesionalen. zapleti na službenem področju se nikoli niso končali dobro, in galino je velikokrat videl bolj kot mlajšo sestro, nekdo ki ga mora varovati kot pa nekdo s katerim bi se lahko zapletel v zvezo. njuni poljubi so sicer govorili drugo zgodbo in mu vsekakor poslali kri po žilah, a preden bi lahko o vsem še razpredala je neznanec že izginil. naloga je bila prva na mestu, ne glede na vse, tudi če jima je bilo še tako prijetno v rokah drug drugega. »okej, dobro.« olajšano je puhnil zrak iz ustnic ko sta ponovno začela hoditi, njegova roka varno okrog njenega pasu. bil je popolnoma v svojem elementu, v svetu ki ga je tako dobro poznal in pogrešal. ob njenem vprašanju se je zazrl v nekaj ljudi, ki so postopali naokrog in priprl oči. »mogoče, ampak mislim da tako ali tako on ve kako sva videti. če ne drugega, ve da sva dva.« je zamrmral v njene lase in hodil še naprej in pokimal na njene besede. ja, moški v temni jakni je tudi njemu deloval kot nekdo, ki je vedel kaj počne in ju čakal. galini je namenil še en širok nasmeh in jo še tesneje privil k sebi. »showtime,« v njegovem glasu je bilo jasno slišati navdušenje in zadovoljstvo – kot ona je tudi on želel z vsem skupaj čim hitreje opraviti, in biti nazaj v topli postelji doma. ko sta se mu približala je moški odvrgel cigareto iz svojih ustnic in ju sumljivo pogledal. »zamujata.« daniel se je mirno zazrl vanj in brez da bi pomežiknil privzdignil obrvi. »mislim, da si samo ti zgoden.« ozrl se je naokrog, da se je še enkrat prepričal ali so sami, oziroma ali se nihče ne zmeni zanje, in ko se je o tem prepričal se je zazrl nazaj vanj. »imaš denar?« je vprašal z resnostjo v glasu in moški je potrepljal torbo poleg sebe. »imata robo?« daniel je pomignil na galino in torbico ki se jo je oklepala in moški se je zadovoljno nasmehnil. »bi rad preštel?« moška sta nekaj časa zrla drug v drugega in daniel je ponovno pomignil proti svetlolaski, naj seže po torbi. pred neznancem ni želel uporabljati njunih imen, to je bilo pač eno izmed nenapisanih pravil. »če ti ni odveč, dragica?« tudi njen obraz je bil brezizrazna maska, ki ni niti za trenutek izdal njenih živcev – njegovo spoštovanje do svetlolaske je v tistem trenutku samo naraslo. »je vse?« je tokrat vprašal v njeno smer in počakal na njeno potrditev preden je nadaljeval pogovor. seveda je bila uspešna predaja samo polovica naloge, tista, prijetnejša ju je še čakala in malce se je prestopil z noge na nogo ko je začutil hladno cev na svojem boku. pa ne da se je prospekta ustrahovanja ki ga je imel pred sabo veselil, a moški s katerim sta se srečala mu pač ni bil všeč, in daniela ni prav motilo da mu bosta morala malce polepšati noč. videl je da se je tudi on nekajkrat prestopil ko je čakal njeno štetje in daniel je z zadovoljstom prekrižal roke. če jo je kaj poznal je to počela še namerno, saj je bilo očitno da mu je neprijetno, veliko bolj kot njima.

Naslov sporočila: Re: avenue bridge Čet Feb 28, 2013 12:09 am

tagged is daniel smitten3

there are 579 words
i'm so so so so sorry for my late post Sad

pristopila je k moškemu in se nekoliko namuznila ob opazki, da pravzaprav zamujata. to ni pomenilo nič dobrega, saj je v tem svetu točnost edina dobra vrlina. tiho se je odkašljala in se nemirno prestopila. ni ji bilo po godu, da so stali na javnem mestu, kjer so jih lahko opazovali mimoidoči klateži, narkomani in po možnosti se je med njimi skrival še kak vohun, ki mu je na ušesa prišla današnja predaja. robe je bilo kar precej, prav tako je bilo v igri veliko denarja ter njuna svoboda. najbolj se je seveda bala za svojo, čeprav bi ji bilo tudi daniela težko pustiti v primežu policistov, je vedela, da bi v primeru aretacije najprej poskrbela za svojo rit. tako je bilo v tem poslu. poskrbel si moral zase.
"ni problema." je z ustnicami ukrivljenimi v nasmešek prikimala. stopila je korak bližje proti moškemu, prijela za torbo ter jo spustila pred moškega na tla, spotoma pa je pograbila torbo z denarjem. bila je sključena in z dvignjeno glavo od spodaj navzgor zrla stranki v oči. počasi in previdno je odpela zadrgo na torbi z denarjem in pričela s štetjem. nekajkrat ji je pogled ušel navzgor in lahko je videla, kako jo moški poželjivo požira z očmi. nestrpno se je zagrizla v spodnjo ustnico in poizkušala umiriti hitrostno bitje njenega srca. sovražila je starejše moške, ki so neprestano buljili v mlade ženske. lahko si je predstavljala kaj se dogaja v njihovih glavah, na njihovih obrazih je prepoznala umazane in perverzne misli, ki so jim švigale skozi možganske celice. "vse je tu." obrnila je glavo proti danielu in pokimala. postavila se je pokonci in z nogo odmaknila torbo. v navodilih, ki sta jih dobila od nadrejenih je bilo tudi to, da morata moškemu prepričljivo povedati, da se bo cena dvignila in to brez kakršnega koli popuščanja. globoko je vdihnila topli zrak, ki se je vil okoli njih in razdraženo popokala prste na rokah. "poglej. ne bomo več popuščali. ok?" je povzdignila glas in moškega grobo potisnila ob steno. verjetno ni pričakoval tolikšne sile od drobnega dekletca kot je bila sama. pravijo, da videz lahko vara in pri njej je bilo to še kako prekleto res. za njenim prijetnim videzom in nedolžnim obnašanjem se je skrivala močna, izobražena in vztrajna ženska, ki je venomer dobila kar si je zaželela. "dovolj časa smo vam šli na roke. izvedeli smo, da robo prodajate za veliko več kot bi jo morali in to našim šefom ni preveč všeč. če se dogovorimo za ceno, naj ta dogovor tudi velja!" je nadaljevala z resnim glasom in roko stisnila v pest. tip pred njo ji je bil antipatičen, da bi ga najraje udarila že ob začetku srečanja. "pa kaj je punčka? misliš, da me lahko prestrašiš." je ugovarjal in jo odrinil, da se je nekoliko opotekla vendar še vseeno obdržala ravnotežje in ostala na nogah. njene obrazne mišice so se napele, obrvi so skočile skupaj, stisnila je zobe in v sekundi je bila zopet ob moškem, le da ga je tokrat še bolj močno prijela za ramena in porinila ob steno. začel se je hihitati, in ko je že mislila, da bo pest sprostila, je z vso močjo, ki jo je premogla boksnila v njegov trebuh, da se je le sesedel ob steno in zastokal od bolečine. "nikoli mi ne reči punčka, razumeš!" je zaprhala skozi zobe in kot, da še ni bilo dovolj brcnila v njegovo nogo. bila je razdražena in adrenalin je stekel po njenih žilah.