apartment B1

Naslov sporočila: apartment B1 Sre Apr 03, 2013 5:51 pm

dorotea

rahel poletni vetrič je pihljal skozi odprta okna, popoldanski sončni žarki so silili skozi okno in osvetljevali njegov nasmeh, ki je segal do ušes. zmedeno je tekal po stanovanju in iskal vse stvari, ki jih je potreboval za na pot, za pobeg daleč stran. spet je prišel čas, da zabriše svoje sledi, izbriše sebe in odide. bilo je mu žal, da more ravno zdaj vse zapustiti – rad je imel shane-a, simpatičnega nepremičninskega agenta, ki je ljudem prodajal tuje hiše, rad je imel sončno filadelfijo, kjer je našel ljudi, ki so mu bili všeč. in tu je našel svojo sestro, po skoraj desetih letih mu je spet padla v objem, sedaj pa jo bo moral v solzah ponovno zapustiti – škoda. kljub temu, da je bil navajen stalnih pobegov ter da se je že takoj ob prihodu zavedal kaj ga bo slej kot prej doletelo, je tukaj prekršil vsa pravila. dovolil si je navezati na ljudi in zaživeti kot prave shane, z vsem srcem in dušo. slovo ga je bolelo, a kaj ko mu ni preostalo nič drugega. zjutraj so se po mestu razširile govorice o lažnih prodajah hiš, o svetlolasem zmikavtu, ki je opeharil že skoraj vse mestne bogataše. ni vedel kdaj natančno bodo prišli ponj, če bodo sploh prišli – filadelfija je praktično tonila v mafiji in njenih poslih, ki so popolnoma zasenčili njegove prevare – a moral je oditi še preden bo prepozno, preprosto moral.

svoje skrbi, svojo bolečino je raje zakril za širok nasmeh in s prepričevanjem samega sebe, da bo vse v redu, da si bo našel še boljši dom od sončnega mesta, pa čeprav je še sam sebi hudičevo težko verjel. skočil je na stol, katerega je pristavil k ogromni garderobni omari in z dlanjo otipal vrh omare. »torej, kdo bom jutri?« se je zarežal sam sebi, ko je končno našel skrite knjižice, ki so bile kot njegov dnevnik. v rokah jih je držal vsaj ducat in v vsaki je bila druga oseba, drugi on. nostalgično je prelistal nekaj že uporabljenih – neizkušeni blake, pravnik jason, zaljubljeni jacob in pa seveda edini resnični kyle, najpogumnejši in njegov najljubši izmed vseh, čeprav ga je potlačil že globoko v svoje srce; on je bil namreč tisti, ki mu je omogočil popolno življenje. po rokah je prekladal še nekaj neuporabljenih izkaznic in se odločal katero bo izkoristil naslednjič, kakšna bo njegova vloga jutri, ko je po stanovanju zadonel hišni zvonec. vedoč, da je zvonjenje za policijo preveč prefinjen način aretacije, je rjave knjižice nemudoma odvrgel na posteljo in praktično poletel do vhodnih vrat. »tea, nisem vedel, da sva zmenjena za danes,« je z ogromnim nasmehom in hitrim poljubom na ustnice pozdravil svetlolasko, ki je stala pred vrati. pripombo, da bi morala dekleta na poziv dejansko delati na poziv, je raje zadržal zase, neprepričan kakšen odnos sploh ima z dekletom. nanjo ni bil pretirano navezan, a še vseeno bi težko rekel, da mu je bilo popolnoma vseeno zanjo; bila je odličen način za telesno potešitev in zanimiva družba za cigaret v postelji. »ampak z veseljem si vzamem čas zate,« ji je nagajivo pomežiknil in jo spustil v stanovanje. še zadnji seks pred odhodom? zakaj pa ne. »smem?« še preden bi svetlolaska lahko odgovorila ji je iz rok potegnil majhno torbico in jakno ter ju zabrisal v garderobno omaro v predsobi. prijel je njeno suho dlan in odšel do spalnice, kjer je zaradi pakiranja vladal kaos. »sranje, oprosti ker je vse skupaj v razsulu.«

Naslov sporočila: Re: apartment B1 Pet Apr 12, 2013 6:30 pm

shane

toplo ozračje je kot vedno ni ganilo, kaj šele, da bi bila zaradi tega boljše volje. namrščeno je korakala po pločniku, na katerem bi verjetno z nekaj truda lahko kaj spekli - na srečo ji je okoli glave zavijal prijetno hladen vetrič, ki je situacijo nekoliko omilil. poudarek na nekoliko, seveda. »fak,« je tiho zaklela, ko se je skoraj spotaknila ob robnik, ki se je naenkrat znašel na njeni poti. obuta je bila kajpada v sicer odprte čevlje toda z neprimerno visoko peto (kot vedno, najbrž je imela fetiš na takšne in drugačne vrtoglave višine) in stopala so jo že začenjala boleti. pravzaprav jo je bolela večina telesa, najverjetneje prav zaradi obupno nezdrave obutve. toda po pravici povedano je lažje prenašala skelenje v mišicah kot kakšne superge, skozi katere čutiš vsak kamenček, ki ga pohodiš. tako ali tako ji je dol viselo za njeno zdravje, neštetokrat je že z vročino hodila okoli in funkcionirala skorajda normalno – ni ji šlo v glavo, zakaj večina ljudi iz tega dela tak cirkus, potrebno je samo nekaj truda pa se počasi navadiš. toda pozabljala je, da je sama to počela že praktično od malih nog, ko je bila raje v šoli ali kjerkoli zunaj kot doma. drugi imajo povečini normalne starše, ki jih za otroke dejansko skrbi in jih najbrž za živo glavo ne bi bolanega poslali… no, kamorkoli. »fak ne,« je zopet zaklela (kako izvirno) in ustavila misli, ki so do sedaj vedno vodile do samopomilovanja. ni hotela dokaza, da je še šibkejša, kot si je predstavljala, povsem dovolj so ji bila tudi vsa druga dejstva. hotela je pozabiti na vse skupaj, potrebovala je nekaj, s čimer bi se zamotila. živčno se je razgledala okoli sebe in ugotovila, da se je znašla v bogatem delu mesta, obkrožale so jo razkošne vile in moderne večstanovanjske hiše. prva misel je bila shane, ki mu je že nemalokrat grela posteljo. svetlolasec je bil dober – ne, odličen – in na njeno presenečenje sta se že na začetku solidno ujela. brez nadaljnjega oklevanja se je odpravila proti hiši, v kateri je bilo njegovo prostorno stanovanje in na ustnicah ji je zaigral rahel nasmešek.

»seveda nisi vedel,« je zavila z očmi in pustila, da ji je na ustnice pritisnil rahel poljub. včasih ji je šlo njegovo občasno gentlemensko obnašanje nekoliko na živce, toda v tem primeru ni imela nič proti. bila je dokaj načeta in nujno je potrebovala sprostitev – seks je bil seveda logična rešitev. »bolje zate.« ustnice je uspela oblikovati v približek nasmeška, ki ji seveda ni preveč uspel in definitivno ni bil vreden napora, ki ga je morala vložiti vanj. raje si je nadela svoj običajen izraz, ki bi ga najbolje opisali kot zdolgočaseno brezizraznega. odsev njene naveličane notranjosti, ki ji je bilo dovolj vsega kaosa. prepustila se je svetlolascu, ki ji je slekel jakno in jo odvrgel proč in se pustila odvesti v njegovo spalnico, kjer sta v postelji že tolikokrat pokadila cigaret ali dva. pričakovala je kot vedno dokaj pospravljeno sobo, ki je bila zaradi reda še toliko večja, toda en sam pogled ji je povedal da se nekaj pripravlja. sprva ji je bilo vseeno in željno je poiskala njegove ustnice, se potopila vanje in nekaj trenutkov uživala. grobo ga je porinila na razmetano posteljo in mu sunkovito slekla majico, ki je razkrila njegovo trdno telo. »pa ne, da se kam odpravljaš?« ga je sumničavo vprašala in priprla oči. ni še pozabila njegove obljube, da jo bo vzel s sabo.