število prispevkov : 812 cash : 1501 street reputation : 288 tvoja starost : 31 starost lika : 35 group : italian mob kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: backside entrance Ned Apr 07, 2013 12:44 pm
oscar navarro
število prispevkov : 293 cash : 315 street reputation : 202 tvoja starost : 31 starost lika : 34 years old group : brazilian cartel kraj rojstva : palermo, sicily
Naslov sporočila: Re: backside entrance Tor Apr 16, 2013 2:56 pm
who's gonna join me? ;D
v trenutku, ko je v zraku izzvenel prvi strel je james vedel, da se je prava zabava šele začela. pladenj, na katerem je držal polne kozarce, je z gnusom zabrisal nekam v kot – po glasu bolečine, ki je sledil, je sklepal, da je moralo ostro steklo zadeti koga od gostov, toda ob tem ni želel tratiti svojega dragocenega časa z malenkostmi. imel je svoje delo in nameraval ga je začeti in dokončati čim bolj učinkovito. z eno potezo roke je snel metuljček, ki ga je kot natakar moral nositi, z drugo roko pa je šel za hrbet in izza pasu potegnil dobro skrito pištolo. vedel je, da med gosti mrli policistov v civilu in ob tem nikakor ni želel ostati brez glave. brez okrevanja je stopil proti enemu izmed stranskih izhodov, katerega je imel nagledan že cel večer, saj je vedel, da ga naloga čaka prav skozi tista vrata. ni se zmenil za ljudi, mimo katerih je stopal in so z grozo v očeh opazovali njegovo pištolo – njegova naloga ni bila pobiti čim več ljudi in po nepotrebnem tudi ni želel komu vzeti življenja. njegova roka se je stegnila proti kljuki vrat izhoda, ko je njegova rama prestregla mimo letečo kroglo. »pizda,« je naglas zaklel, ko se je njegova druga roka avtomatsko oprijela mesta, sedaj že prepojenega z krvjo. to je bila v tistem tednu že druga strelska rana, ki jo je prijel in že drugič v isto roko. stisnil je zobe, da ni na na glas zakričal v bolečini, ki je v tistem zaobjela njegovo telo in z ramo butnil v vrata, ki so se mu odprla in tako se je znašel na temnem hodniku. očitno je bilo, da ga je nekdo v množici ljudi zamenjal za civilista, ki je želel zbežati. vsekakor je upal, da to ni bil strel katerega od policistov, ki mu bo sedaj sledil. nameril je pištolo proti vratom in se ritensko pomikal v smeri izhoda, medtem ko sta bila njegov pogled in pištola ves čas usmerjena proti vratom, skozi katera je prišel. če bo skozi njih vstopil kdorkoli razen članov tolpe, se bo poslovil od življenja. a po nekaj mučnih sekundah so vrata ostajala zaprta, tako da se je pognal v tek proti izhodu.
tako je butnil iz vhoda ven, na stransko ulico, kjer bi moral še z dvema kolegoma počakati na kombi in na denar, ki naj bi bil v kratkem dostavljen. žgoče sonce je blokirala visoka sosednja stavba in na že tako temačno ulico metala še dodatno senco. a ob vhodu ni bilo ne kombija ne kogarkoli drugega. »sranje, sranje, kje ste vsi…« je živčno mrmral sam zase in ošinil kazalec na ročni uri, v tem trenutku pa je nekdo odprl vrata in james je pištolo avtomatično dvignil proti njemu, saj ni bil prepričan, koga bo prineslo ven.
zara jewell
število prispevkov : 124 cash : 218 street reputation : 111 tvoja starost : 30 starost lika : 22 years group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: backside entrance Pet Apr 26, 2013 9:20 pm
tag here is the oliver, james, nolan. and i wrote around 525 words. too late and i don't like it :c
takšnega razpleta več kot iskreno ni pričakoval. prišel je na prireditev kot gost, seveda je imel iz gole previdnosti, ker je bil policist pištolo za hrbtom, vendar vseeno, nikoli ni niti približno pomislil, da jo bo nocoj kakorkoli moral uporabiti. vendar ko so se razpolegli streli ni imel časa za igranje ogorčenosti ter čistega presenečenja, čeprav je to definitivno vladalo v njem. vendar pa je kljub temu prevladal tisti del, ko je vedel, da mora reševati človeška življenja. vse skupaj ga je v nekem trenutku tako prekleto spomnilo na brata, na njegovo smrt. tudi njegova poroka tistega dne, naj bi bil lep dogodek, za katerega se gabriel sicer v tistih trenutkih ni niti približno zanimal, že tako ali tako je z muko prišel tam, vendar kljub temu. zadeva naj bi potekala mirno, celo ljudje so bili zadovoljni, da so se jih lahko udeležili, nato pa se začne to - pretakanje krvi, po možnosti za prazen nič. ni se mu sanjalo, kdo točno bi bil kriv za to. no, jasno mu je bilo, da je ali tolpa ali mafija, kajti posameznik skoraj stoodstotno ne bi bil sposoben kaj takšnega narediti. je pa bilo delo nekoga, načrt nekoga, ki je to prenesel tudi na svoje pristaše ter tako povzročil smrt nekaterih, povsem nedolžnih ljudi nocoj. čim hitreje je mogel, je spravil nekaj ljudi na varno in odšel nazaj, poskrbeti še za ostale. za vse, ki se je dalo, samo da je rešil človeška življenja, ki si definitivno niso zaslužila tega, kar so doživljala sedaj. niti v najhujši nočni mori. ni vedel koliko časa je celotna zadeva trajala, da se je vse poleglo, da so bili ljudje praktično skriti na vseh mogočih mestih, da so na tleh ležala trupla ljudi, ki njim usoda ni bila naklonjena in da je bila okoli v bistvu dejanska kri, na prireditvi kot je ta. zavzdihnil je sam pri sebi, zavedajoč se, da mu ta podoba ne bo odšla kmalu iz misli. vendar ni bilo čas sedaj za to, čas je bil, da reši še tista nekatera življenja, ki so ostala. in ravno zato se je odpravil naokoli, bilo kogar bo našel bo dobrodošlo, samo da ga spravi na varno. nikoli se mu ni sanjalo, da se mu bo v bistvu prebudil takšen čut za soljudi, vendar v tem trenutku je bilo tako, v tem trenutku je bil jezen na vse, kar je bilo slabega storjeno. ampak kljub temu, ni bilo časa za to. ni vedel točno kam je bil namenjen, preprosto tam, da bi našel kaj ljudi. vendar pa kljub temu, nekako jih ni pričakoval tako hitro in… ne v takšen stanju. ob stranskem vhodu je naletel na dva natakarja in točaja ter za trenutek je privzdignil obrvi. »kaj pa vi…« je že začel ter njim bil pripravljen odpreti prosto pot, ko se je izkazalo, da je nekdo meril s pištolo vanj ter ni mu bilo težko opaziti, da jo imata druga dva tudi za pasom. očitno ga je videz za trenutek preslepil, vendar ne za dolgo. v hipu je vzel pištolo v roke ter usmeril v njih. »policija, odloži pištolo« je dejal z ostrejšim glasom, pripravljen da v hipu pokliče okrepitve.
robert hunter
število prispevkov : 132 cash : 229 street reputation : 75 tvoja starost : 31 starost lika : 25 group : irish mob kraj rojstva : philadelphia, usa
Naslov sporočila: Re: backside entrance Pet Apr 26, 2013 10:03 pm
tag here are the the team. (: and i wrote around 609 words. me either, but okaay -.-
v tistem trenutku niti ni bilo težko opravljati delo natakarja, pravzaprav se mu je na obraz tu in tam zarisal nasmešek. zgolj zato, ker je vedel, da zadeva ne bo tako dolgočasna, kakor se mu je zdela v tistem trenutku. navsezadnje, ni mogel zanikati – ni se posebej zabaval v vlogi natakarja, vse kar je pravzaprav lahko počel je bilo to, da je opazoval ljudi, ki so prihajali ter stregel s pijačami, ob tem pa bil pozoren na bilo kakšne znake, ki bi pozvali k temu, da se bo zadeva začela. vendar ni bilo pravzaprav ničesar, vsaj zaenkrat ne, tako da mu praktično ni ostalo drugega, kakor da je stregel. zaenkrat. vendar pa je, ko so se streli začeli, se vse skupaj začelo odvijati pravzaprav s svetlobno hitrostjo in zdelo se je, da pravzaprav sploh nima časa početi ali sploh misliti na kakorkoli drugega, kakor na njegovo nalogo danes. tako se je v hipu, ko se je vse skupaj začelo, sicer porazgubil po prostoru in izgubil nolana in jamesa, s katerima naj bi izvršil nalogo, vendar kljub temu je bil prepričan, da se bodo pri stranskem vhodu že našli. kakorkoli, vse kar je bilo pomembno je bilo to, da pride na ta prej omenjeni stranski vhod, počaka z ostalima dvema na denar in potlej pobegnejo, odnesejo šila in kopita, brez da bi bili sumljivi za bilo kaj, povsem preprosto. hja no, vsaj zdelo se je povsem preprosto. kot prvo ga je oviralo že to, da se je moral izogibati strelom tolpe, v kateri je bil celo on član in kot drugo, prekleto upal je, da ga nihče ne pozna. hja no, ne da ga nihče ne pozna, da ga nihče ne prepozna, čeprav je vedel, da to ne bi bilo težko. vendar kako bi se izgovoril za obleko natakarja? kako bi razložil, kaj v bistvu županov sin tu dela kakor natakar ter sedaj beži proti stranskemu vhodu? ah, saj ni bilo važno, nekaj bi že zagotovo našel. nekaj bi zagotovo moral najti, če bi hotel ali ne, vendar kakorkoli bi bilo, pravzaprav bi si ravno z prekleto dobrim izgovorom rešil kožo in nikakor drugače. morda bi celo rekel, da je očetu prekipelo, ker je njegov šestindvajset let star sin še vedno nezaposlen in ga je preprosto vrgel med natakarje, vsaj da približno spozna, da vsaka služba ni idealna in naj se potrudi za kaj boljšega. ja, morda bi bilo to za začetek res dovolj. vendar kakorkoli je že bilo, ni bilo nobene potrebe po izgovoru. uspelo mu je priti blizu stranskega vhoda ter predno je bušil ven, se je zazrl naokoli. sledi o njegovih kolegih ni bilo še nikjer. vendar kakorkoli je bilo, morda sta bila vzunaj. ja, definitivno sta bila tam. tako je v hipu odprl vrata, vendar bilo mu je nekako žal, navsezadnje, čakalo ga je vse prej kakor prijetno presenečenje in v hipu je pograbil pištolo za pasom ter usmeril v temnolasca. kot prvo, kombija ni bilo nikjer, pobegniti niso mogli, denarja očitno tudi ne, tip je bil preklet policist in james… hja, james pa je imel zjebano roko. zares idealna situacija, ki pa jo je znal popestriti še temnolasec, ko je spregovoril. najbrž niti ne bi potegnil pištole na plan, če je ne bi james in za njem policist in ne glede na vse, kako bi se skušal izmazati, je bilo prvo to, da reši člane tolpe. »kakor da je važno« je zamrmral, ko mu je pištolo usmeril direktno v čelo, nato pa zavil z očmi ob njegovih naslednjih besedah. »daj povej še nekaj bolj očitnega« je zamrmral in še vedno meril vanj. »ali pa le spusti prekleto pištolo, kakor si opazil, nisi ravno v premoči.«