director's office

Naslov sporočila: Re: director's office Ned Apr 07, 2013 2:28 pm

POPPY & THIMOTHY & ALAIS

event;upam, da vaju ne moti, da sem začela? ^^

Končno se je začelo. Po njenih žilah se je pretakala visoka količina adrenalina, ko si je poravnala suknjič, ki ga je imela oblečenega čez belo srajco, in nato s pladnjem v roki stopila v veliko avlo. Neopazno se je pomešala med natakarje in z vljudnim nasmeškom na poti do hodnika na drugi strani prostora razdelila vse kozarce šampanjca na pladnju, nato pa slednjega mimogrede pustila na eni izmed mizic, ki so bile raztresene po vsem prostoru. Kakor hitro je krivina hodnika, na katerega je zavila, skrila njeno pojavo si je razpustila lase in se sama pri sebi zadovoljno nasmehnila. Naslednja postaja: upravnikova pisarna. Iz notranjega žepa suknjiča je na plan potegnila mobilnik, na katerem je imela načrt stavbe. Najti pisarno je bilo po tem otročje lahko, kot je bilo otročje lahko vlomiti ključavnico na vratih. Človek bi si mislil, da bodo sobo z gesli za dostop do sefa bolje zavarovali. Preden je vstopila se je še zadnjič pazljivo ozrla okoli sebe, prepričana, da ji nihče ne sledi, nato pa je vrata previdno zaprla za seboj in zaklenila z notranje strani. Razgledala se je po pisarni, si pretegnila prste in se sprehodila do računalnika. Pogled na zapestno uro ji je dal vedeti, da ima še približno deset minut časa, zato si je nadela rokavice in iz drugega žepa potegnila napravico, ki bi ji morala zagotoviti vstop v upravnikov računalnik in ji zagotoviti gesla. Vse je priklopila, kot ji je bilo naročeno in pritisnila gumb za vklop. Napravica, programirana za to nalogo, je oživela skupaj z računalnikom in skorajda neslišni piski so sporočali, da zadeva deluje. Sedaj je morala samo še počakati.
Natanko sedem minut in pol kasneje so bila gesla posredovana, ona pa je pazljivo pospravljala za seboj. Vse je postavila nazaj na svoje mesto, ko je zaslišala pridušene strele. Začelo se je. Vstala je in poravnala še stol, nato pa svoj pogled osredotočila na okno, njen predviden izhod. Morala je samo še počakati, da se stvari spodaj vsaj približno poležejo. Po petnajstih minutah se je do nje vsakih nekaj trenutkov še vedno prebil kakšen krik ali strel, a stvar se je počasi umirjala in bil je čas, da se pripravi. Vstala je, da bi odprla okno, ko je zaznala komaj slišno škrtanje ključavnice. Sranje. Refleksno se je vrgla na tla in splazila na ogromno pisalno mizo, ki je nudila odlično skrivališče – dokler ne bi vsiljivec zakorakal naravnost do nje. Skozi špranjo je lahko videla zgornji del vrat, ko so se slednja odprla pa obraz osebe, ki je kot ona nekaj minut prej spretno vlomila ključavnico. Od olajšanja ob poznanem obrazu je izpustila dih, za katerega sploh ni vedela, da ga je zadrževala. Rdečelasko je poznala, bila je pripadnica tolpe kot ona in jo je očitno prišla preverit. Vstala je, še vedno oklepajoč se za hlače zataknjene pištole. »Poppy, kajne? Kaj delaš…« sredi stavka je ob vratih zaznala gibanje in pištola se je v trenutku znašla v njenih rokah, uperjena v nepoznanega vsiljivca. Vsiljivca, ki je imel za pasom zataknjeno policijsko značko. Hudiča! »Stoj!« je zaklicala, pri tem pa prestregla pogled, ki sta si ga prišleka izmenjala in je lahko pomenil samo eno: bila je v hudi kaši. »Prekleto, kaj za vraga se tu dogaja?« je zaklicala, medtem, ko je njena pištola begala od enega do drugega.

Naslov sporočila: Re: director's office Pet Apr 12, 2013 2:40 pm

tag, alais & poppy smitten

note: ohai, sorry for being late, but here it is! :3

Poklican je bil, ker je bil bolj ali manj slučajno na pravem mestu ob pravem času; predvsem pa ne bi hotel kakorkoli drugače. Vedel je, da je tukaj ona, ves večer je bil na trnih. Četudi mu ni natančno zaupala načrta glede samega podviga, ki so si ga imeli namen privoščiti, je bil precej prepričan, da se bo prej ali slej tehtnica nagnila v eno ali v drugo smer – in ko se bo, bodo metki leteli sme in tja in spet nazaj.. in ona bo v nevarnosti. O bog, srce mu je krepko udarjalo ob prsni koš približno uro, dokler ni končno policijski radio obvestil njega in njegovega partnerja za tisto noč, da je potrebna vsa dodatna pomoč. Strelski obračun. Znal si je predstavljati njene svetle laske, zlate kot sonce, razmočene v njeni lastni krvi. O ne, tega ni imel namena dovoliti. Ves čas je imel slab občutek glede tega, čeprav mu je, ko se je doma pripravljala, zagotavljala, da bo vse dobro. Hotel ji je verjeti, tako bi bilo najlažje.. toda bal se je, da bo na koncu vendarle šlo nekaj narobe. Kako prav je imel.

Roke je iztegnil predse, ko sta se s partnerjem prebila skozi vhodno dvorano v notranjost stavbe. Njegovi prsti so se panično oklepali revolverja, a bal se ni za lastno varnost. Kar se je zgodilo.. kar se je zgodilo z njim in poppy, naj je bilo še tako narobe – ga je povezalo z njo bolj, kot je bil kdajkoli povezan s komerkoli. Že prej jo je ljubil, a zdaj.. zdaj jo je ljubil. s partnerjem sta se takoj razšla, sam se je v trenutku odločil, da bo preiskal ločene prostore, med tem ko se je njegov partner odpravil proti hali, kjer strelov sicer ni bilo več slišati, je pa bilo slišati glasove. Ljudje so se porazdelili po vsej stavbi; upal je samo, da je imela poppy dovolj časa, da je našla skrivališče. Če bi se ji karkoli zgodilo.. o bog, če bi se ji kaj zgodilo, bi.. umrl bi. Ne, o tem ni smel razmišljati. Vse je dobro. Moralo je biti dobro, ona je morala biti.. z nogo je usekal v naključna vrata in se z revolverjem pred sabo razgledal po prostoru. Nikjer nikogar. O bog.

Adrenalin, ki ga je gnal, mu je dajal nečloveško, surovo moč, ki je bila sposobna uničiti svet pod njegovimi rokami, če ne bo kmalu dobil svetlolaske v svoj objem. Nič drugega ni bilo pomembno. Usekal je še v dvojna vrata, dokler ni končno našel obljudenega prostora. Zavzdihnil je, v očeh so se mu skorajda nabrale solze, njegove dlani, ki so se oklepale pištole, so se za trenutek umirile, ko jo je ljubeče pogledal.. ko je videl, da je z njo prav zares vse v redu. Kakšen blažen občutek. Na lice se mu je samo za trenutek zarisala sled nasmeška, a vse skupaj je hitro minilo, ko je njegove misli ujela prisotnost še ene osebe. Rdečelaske, ki je ni poznal. Skoraj grozeče je zmajal z glavo; merila sta drug proti drugemu, možnosti je bilo bolj malo, on pa vsekakor ni imel namena opustiti prijema na svojem nabitem revolverju. »oprosti, ljubica..« nič osebnega, a sovražil je, ko je kdo držal revolver, uperjen vanj. Kot kakšen.. znak premoči ali kaj takega. Navadno sranje. »ampak če ne boš izpustila te tvoje igračke, ti bom brez zadržkov odpihnil glavo.« ena od njegovih rok je izpustila pištolo in se odprla v poppyjini poti. Potreboval je njen dotik, dokaz, da bo vedno in povsod potegnila z njim, četudi je pred njo nekdo, ki ji bi hipotetično kot sočlan skupine lahko kaj pomenil.

Naslov sporočila: Re: director's office Sob Apr 13, 2013 6:38 pm

tag here is timothy and alais. smitten3

and i wrote around 942 words. and i'm sorry also for a little bit late ^^

pištola za njenim pasom je bila edina stvar, ki jo je razlikovala od ostalih udeležencev na prireditvi. vedela je, kaj se bo zgodilo in pravzaprav ji je vse skupaj poganjalo adrenalin po žilah. vedela je, da bi jo dokaj hitro označili za popolno psihopatko, ker so se ji zločini zdeli nekaj zabavnega, nič kolikokrat je videla dobro voljo v tem, da je prekršila tudi hujše zakone, vendar ni ji bilo mar. to ji je bilo preprosto v zabavo in ni se pretirano menila za mnenja ostalih, oziroma sploh se ni posebej ukvarjala za druge ljudi. in tudi načeloma bi bilo nocoj tako, najbrž bi, ko se bo obračun začel celo rade volje na dan potegnila pištolo ter usmerila v koga in preprosto poslala kroglo skozi cev pištole komu v glavo, vendar nocoj ni bila pripravljena tega narediti, kljub zabavi, ki bi jo utegnila ob tem občutiti, ne glede na vse. vedela je, da bo timothy tu, da bo policija v hipu ukrepala in v tem primeru, ni imela namena tvegati, preprosto ni nameravala brata pripeljati v kakšno koli past, da bi imel težave še zaradi nje na vrhu, saj se je še predobro zavedala, da ne bi pustil, da jo zaprejo in ni si dovolila, da bi mu kakorkoli posledično počela preglavice, ne. res, da ji ponavadi ni bilo mar, če je komu počela preglavice, vendar timothyju? zanj pa ji je bilo mar. njega je ljubila, kljub temu, da ji je bil brat, sicer ne po krvi, vendar kljub temu, bil je del njene družine, vendar kakorkoli je že bilo, preprosto ga je ljubila, sploh po tistem, kar se je zgodilo med njima. in če je to pomenilo, da bo potrebno dati tolpo na stran, bo to pač storila, preprosto ne bo sodelovala v tem podvigu, le če jo bodo nujno potrebovali, drugače pa se preprosto potuhnila ter mogoče poskrbela tu in tam za koga, ki bi utegnil biti na napačnem kraju ob napačnem mestu in iskreno, to je bilo tudi vse, kar je nameravala. obljubila mu je da bo v redu in tega se je nameravala tudi držati. obljub, ki jih je dala njemu preprosto ni nikoli prelomila. druge morda še bi, vendar ne njegove. tako je v hipu ko so se začeli streli, sicer privlekla pištolo na dan, vendar izginila iz samega prizorišča, ne preveč pripravljena tvegati lastno glavo pod vsemi temi streli, ki se preprosto niso hoteli ponehati. in prekleto, ni bila strahopetka, še zdavnaj ne. neizmerno zabavo bi ji predstavljalo, če bi lahko poslala komu metek v čelo, vendar zaradi tega, ker se je bala, da bi s tem poslabšala zadevo timothyju, da bi se prikazal ravno med tem in… hja, scenarij ni bil ravno najboljši, definitivno je bilo bolje, da se je odmaknila. ko je iskala skrivališče, samo da se odmakne od tega vsega ter počaka, da vidi kakšna je zadeva z bratom, je naletela na enega izmed članov tolpe, ki je očitno opazil, da je odšla iz prizorišča, on pa se je odpravljal tam in hja… pištola ni bila več v njeni lasti, glede na to, da jo je očitno bolj potreboval kot ona. narahlo je zavzdihnila ob tem, ko se je zavedala, da je ostala neoborožena ter vsaka možnost za zabavo je sedaj izginila. ni vedela koliko časa je hodila, ko se je ustavila pred pisarno in niti ni vedela, kaj jo je prijelo, da se je spravila vlamljati notri, vendar ni potrebovala dolgo, da je odklenila vrata. morda je bila le prepričana, da bo notri našla kakšne posebne informacije- da vsaj nekaj koristnega naredi nocoj ali kaj podobnega, navsezadnje malce jo je pekla vest, kakor da bi vso tolpo zares izdala. ko se je zaslišal znan klik, da je odklenila s pomočjo navadne žice, ki jo je malo ukrivila, se je zmagoslavno nasmehnila ter odprla vrata, malce pozorna, da ni kakšen nezaželen gost notri, ki ji ne bi koristil v tem trenutku, glede na to, da je bila neoborožena. vendar ni bilo nobenega presenečenja, le dekle, ki jo je poznala iz tolpe in ob tem si je vidno oddahnila, očitno je le prišla na neko varno mesto. »poppy, ja. in ti si alais, kajne? vesela sem, da me spomin še ne zapušča« je dejala ter stopila v notranjost, ob vprašanju kaj počne tukaj, pa že hotela spregovoriti, da bi našla nek povsem bedast izgovor, zakaj ni na prizorišču, pač pa tu, vendar je odpiranje vrat povzročilo, da je ostala tiho, sploh pa ko je zagledala osebo, ki je vstopila. »timothy,« je spregovorila bratovo ime ter se ob tem kakor otrok nasmehnila, ker vidi nekoga, ki ga ima najraje, vendar ko pa je rdečelaska usmerila pištolo v njenega brata, se je v trenutku zdrznila in na njenem obrazu ni bilo več sledi nasmeška, prej presenečenje ter rahel strah. »a-alais, v redu je,« je zajecljala, ko se je avtomatsko postavila pred timothyja. sicer je vedela, da ga ne bi bila preveč sposobna braniti, vendar vseeno je bila prepričana, da če se postavi pred njega, jo alais ne bo ustrelila, tako hitro kot bi njega. preprosto ga je morala nekako obraniti, čeprav v tem trenutku samo s telesom, pred morebitnim strelom. avtomatsko je za svojim hrbtom stisnila njegovo roko ter pravzaprav že proseče zrla v dekle. »prosim,« je zamrmrala prošnjo, da spusti pištolo. »moj brat je, ničesar ne bo izdal« je nadaljevala, samo da jo prepriča. hja no, sestre definitivno ne bo izdal, vendar članico tolpe... ni vedela. vendar kakorkoli je že bilo, njega je postavljala prav pred vse- in zares, da naj bi si bili v tolpi zelo blizu, kakor družina, pa ji je bila kljub temu, njena prava, oziroma on, bolj pomembna kakor tolpa sama.

Naslov sporočila: Re: director's office Tor Apr 16, 2013 6:04 pm

POPPY & THIMOTHY & ALAIS

event;pozna sem, vem. šola ubija navdih. -.-

Vse je teklo kot po maslu in čez dobrih dvajset minut bi lahko izginila brez sledi. Nihče razen pripadnikov tolpe ne bi nikdar vedel, da je bila kakorkoli povezana z dogodki v banki, nihče ne bi vedel niti, da obstaja. Če svetlolaska le ne bi šla vlamljat točno v to pisarno, oziroma, natančneje, če se ne bi v tistem pojavil zaščitniški temnolasec, ki ga je Poppy klicala Timothy. Vse lepo in prav, če ne bi bilo prave male eksplozije čustev na obrazu obeh. Kombinacija dekleta, ki je bilo za denar pripravljeno storiti vse, in policista, ki je take, kot sta bili onidve, trpal v zapor. Res je, da ni vedela, kako sta se znašla skupaj ali kaj je bilo med njima, a bila sta neobičajna dvojica. Dvojica, ki načeloma ne bi smela biti mogoča. Iz tega sklepa je lahko potegnila samo eno razlago: nekdo od njiju ni bil zvest svoji skupini. Če je bil to on problemov ne bi smelo biti, če pa je šlo zanjo… Potem je imela težavo. Veliko težavo.

Takoj, ko se je temnolasec pojavil v njenem vidnem polju se je tisto krhko zaupanje, ki ga je imela v Poppy, zdrobilo v prah. O dekletu razen imena in tega, da sta bili obe v tolpi, ni vedela ničesar, zato bi ji lahko svetlolaska mirne duše tudi lagala v obraz, pa Alais ne bi opazila razlike. Edino, kar ji je govorilo v prid je bila očitna naklonjenost na njenem obrazu, ko je še sama zagledala temnolasca v njenem vidnem polju. Edina logična reakcija na njeno merjenje je bila, da je policaj še sam segel po pištoli in jo brez oklevanja nameril vanjo. Nerodna situacija, sploh, ker bi drug drugega verjetno brez pomišljanja ustrelila, če tam ne bi bilo Poppy. Razen njenih pomirjujočih besed ji ni čisto nič prepričevalo, da bi mu poslala kroglo v glavo, a nekaj na njenem obrazu jo je prepričalo, da je počakala. Seveda ni nameravala biti tista, ki bo prva spustila orožje, navsezadnje je bila to njena edina zaščita, vendar je bila pripravljena skleniti kompromis. Takoj, ko se je prepričala, da ne bo njena kri tista, zaradi katere bodo morali jutri menjati preprogo. »Tvoj brat… Policaj? In ti pripadnica tolpe? Oprosti mi, če ne razumem čisto kako bi to delovalo.« Še vedno je pozorno spremljala vsak najmanjši Timothyev gib, pripravljena, da pritisne na sprožilec. »Kar se mene tiče nasproti mene stoji policaj, ki mi meri v glavo. In če spustim pištolo prva, mi jo lahko brez zadržkov tudi odpihne ali me spravi v keho.« Previdno se je prestopila, ne da bi katerega koli od dvojice za trenutek izgubila iz vidnega polja. »Mislim, da ti je jasno, zakaj ti ne verjamem na besedo.« Srce v prsih ji je zaradi oblice adrenalina razbijalo, kot bi hotelo skočiti iz kletke, ki so jo tvorila rebra. »Kar se tebe tiče, [i ]ljubček[/i],« je tokrat prvič pogledala proti njemu in uporabila njegovo besedo, obteženo z dobršno mero sarkazma »pa kar izvoli. Ampak v tem primeru bom jaz odpihnila glavo njej.« Revolver, ki je bil do tistega trenutka uperjen v moškega, je premaknila nekoliko desno in za novo tarčo določila svojo tako rekoč sodelavko. »Razen, če mi lahko garantiraš, da se mi ne bo zgodilo čisto nič in da lahko izginem takoj, ko se spodaj zadeve za silo umirijo.« Naredila je pol poti proti premirju; dlje zagotovo ni nameravala iti. Pripadnica tolpe gor ali dol, svetlolaska ji ni pomenila praktično nič in če ji bo morala poslati kroglo v glavo bo to storila brez oklevanja.

Naslov sporočila: Re: director's office Čet Apr 18, 2013 7:15 am

tag, alais & poppy smitten

note: okay, so this is fun! guys! haha, i'm really enjoying myself! :3

kar bi moralo biti čudovito vnovično srečanje, se je hitro sprevrglo v neprijetno situacijo. četudi ne bi bil policist, mu moška čast ne bi dovoljevala, da bi pištolo spustil prvi. sploh pa je čutil, kako se mu bo v trenutku zmešalo, če tale deklina ne bo hitro odmaknila revolverja, kajti na njegovem dometu je imela oba, tako njega, kot tudi njegovo sestro. sam ji ni imel groziti s čim; ona pa njemu, po drugi strani, z vsem, kar mu je bilo pri srcu. tega se ni imel namena iti; ne bo dovolil groženj in manipulacij in tako on, kot njegova ljuba sestra, se bosta iz te situacije izvlekla nepoškodovana. »poppy, umakni se,« ji je naročil, ko se je svetlolaska junaško postavila predenj, da bi ga zavarovala. on je moral zavarovati njo, ne obratno. »to ni tvoja bitka.« še za trenutek ni pomislil, da bi pištolo spustil, njegov prst se je še vedno manično oprijemal sprožilca, med tem ko je s prosto roko trdno ujel poppyjino dlan in jo odmaknil izpred sebe na svojo stran. ni hotel, da se zaradi njega postavlja v nevarnost; vedel je, kako je to moralo izgledati. prekleto izdajalsko - zanjo.

mirno je bolj ali manj preslišal zaničljivo izrečene besede, ki jih je spregovorila rdečelaska in so bile namenjene njegovi sestri. vse preveč se je moral koncentrirati na usmerjenost njene pištole, kot na to, kar je imela govoriti nesmislov. niso ga zanimali; ona ga ni zanimala, hotel je samo, da se čim prej spravi iz poti. hotel je poppy in hotel je oditi, ker je vedel, da bo policija slej ali prej stavbo okupirala - in takrat bo sestro veliko težje rešiti iz zagate. na obraz se mu je je delen nasmešek zarisal le, ko je zaslišal besede o tem, kako ji lahko odpihne glavo. to pa. ni hotel težav, po drugi strani pa je bil nanje pripravljen, če se jim ni bilo mogoče ogniti. ni tvegal samo preproste povezave s sestro, tvegal je to, da bi policisti lahko zlahka izsledili njeno povezavo z mafijo, njega vzeli pod drobnogled in odkrili.. hja, blažje rečeno cel kup nepravilnosti, ki bi se na koncu razvile v precej trdne dokaze o kriminalni dejavnosti. dvojna identiteta je bila praviloma boniteta - dokler te, seveda, niso dobili.

»samo pomisli na to in zagotavljam ti, da bo to zadnja stvar, na katero boš pomislila.« zadnji sledovi mehkobe so v trenutku izginili iz njegovega obraza; tega ni imel namena dovoliti. nihče ne bo meril njegovi ljubi v glavo, ga je prav malo brigalo. njegovi prsti so se tesneje oprijeli sprožilca. »odmakni pištolo iz moje sestre, šele takrat se lahko pogajava.« prekleta kača. strupeno je sikala; dokler je to počela proti njemu, mu je bilo nemalo vseeno, ko pa je skušala zobe zasaditi v poppy.. no ja, recimo samo, da si je nakopala dobro mero njegove jeze, kar pa ni bila nikdar dobra stvar. »sploh pa boš, ko se stvari umirijo, bežala v lastno past. če ne izginemo zdaj, bosta - ne samo ti, ona tudi,« je pomignil proti poppy, »končali v zaporu. stavba bo obkoljena v nekaj minutah.« rdečelaska je lahko zgnila - poppy pa je moral spraviti stran, kolikor hitro je bilo to mogoče. zdaj, ko je videl, da je z njo vse v redu, se mu je za trenutek sicer kamen odvalil od srca, a kaj, ko še nikakor ni bila varna.

Naslov sporočila: Re: director's office Čet Apr 18, 2013 4:39 pm

tag here is timothy and alais. smitten3

and i wrote around 917 words. gosh, this is lame, sorry for that -.- but anywaaay, it's fun, fun!

načeloma niti ni imela nič proti ljudem, ki jih ni poznala oziroma vedela praktično ničesar o njih in jih seveda posledično ni mogla grdo gledati ali česa obtoževati, vendar rdečelaska ji že ni bila več pri srcu. če ji je na začetku še delovala v redu, se je sedaj definitivno povsem premislila. če je bil njen izraz na obrazu prej še kolikor toliko presenečen ter pretresen, je sedaj nanj legla senca in pravzaprav ji je bilo žal, da ni imela pištole več pri sebi. zakaj prekleto jo je sploh dala tistemu članu tolpe? očitno je tako ali tako niso dovolj cenili, vsaj glede na to, kakšno zaupanje je imelo dekle vanjo. »čisto preprosto. zakaj bi najina služba vplivala na odnos? res ne vidim razloga, da bi morala stvar razdreti družino,« je dejala ter narahlo nagnila glavo. »imaš slučajno slabe izkušnje? ali pa nisi imela nikogar tako rada, da bi spregledala to, na kateri strani je?« se ni mogla upreti temu vprašanju, vendar pa se je zadržala, da se ji na obrazu ni zarisal nasmeh ob njenem vprašanju. ne, ni je razumela. kaj prekleto je bilo težkega tu za razumeti iz rdečelaskine strani? pač sta bila na nasprotni strani, vendar to ni pomenilo, da bi kakorkoli drugemu škodovala. oh prekleto da ne, prej bi ona škodovala tistemu, ki bi njemu skrivil las, kaj pa šele kaj drugega. in to, da je bil pri policiji... iskreno, ni ji bilo mar. sicer res, da so bili tolpi v napoto, vendar ne on. on je bil njen brat in tudi nekaj mnogo več ji je pomenil, tako da dejstvo, da je policaj je v bistvu nikoli ni motilo. zakaj bi jo? zaradi tipičnega nasprotja se še ona dva ne bi smela razumeti? je bilo to tisto, kar jo je čudilo? no, če je bilo to tisto, ji pač ni mogla razložiti kaj je čutila ona in kaj je bilo pomembno njej, da je bilo dejstvo, da je policist čisto... oh, pa saj niti ni vedela, nikoli se ni ukvarjala s tem in tudi sedaj ji ni bilo pomembno. preprosto je vsa zadeva delovala, zaradi ljubezni med njima. tako. in ona očitno tega ni bila sposobna razumeti, ker česa takšnega v življenju ni doživela. »ne bo ti brez razloga poslal kroglo v glavo, prekleto« je dejala malce presenečena nad njenimi besedami. da bi timothy bil sposoben ubijati? hja no, vedela je, da nima za seboj nadvse čiste preteklosti in da je bilo tu in tam celo kakšno kriminalno dejanje tudi njemu v veselje, vendar umor, da bi sedaj ustrelil njo? ne, tega pa ni bila pripravljena verjeti, ni bila pripravljena verjeti tega, da bi njen brat sedaj na lepem njej odpihnil glavo. ni bil morilec prekleto. vendar glede na to, kako se je alais obnašala do njega, bi mu pa vseeno dovolila ta korak, v primeru da ne odmakne preklete pištole iz njegove glave- takrat bi z veseljem vse skupaj označila za samoobrambo. res je sovražila dejstvo, da je bilo dekle kar naenkrat sovražno usmerjeno proti njej, zgolj zato, ker je bil njen brat policaj. tega zares ni prenesla in zgolj zato, ji za dekle naenkrat ni bilo več mar, kljub temu, da je bila na strani tolpe. »veš dragica, nimaš zares razloga, da mi ne verjameš. navsezadnje kolikor je meni znano, sem celo v tolpi malce višje kakor ti, kar pomeni, da svoje delo opravljam povsem vestno in nisem nobenega od najinih izdala, ja? tako da iskreno ne, ne vidim razloga, zakaj mi ne verjameš« je skomignila z rameni in iskreno, niti ni vedela zakaj ji je bilo mar, bolje bi bilo da bi se obrnila ter odšla, škoda razpravljanja, pa čeprav je sedaj imela občutek, da če bo vsej tolpi razglasila, da ji brat pomeni več kakor oni, bi se tla vseeno znala malce zamajati. njena jeza je v hipu izginila, ko je spregovoril timothy naj se umakne. za trenutek je pogledala navzgor proti njemu, nato pa brez da bi karkoli dejala, ga je preprosto ubogala in se umaknila. kakor je dejala, res ji ni bilo več mar za dekle, ki ji preprosto ni hotela verjeti, niti ni dala priložnosti. ko je dejala, da ji bo odpihnila glavo, se ji je na obrazu skoraj avtomatsko zarisal nasmešek. vedela je, da bi bil on pripravljen njej odpihniti glavo še preden bi ona njej in kako bi tolpi pojasnila umor njene članice? preprosto ker ji ni zaupala? oh seveda, tako bo definitivno zelo lahko prišla skozi. ob njenih besdah se je mogla upreti, da ni zavila z očmi. »obljubim ti, da se ti ne bo zgodilo nič in boš lahko izginila, ja? le... le njemu ne stori žalega, spusti pištolo in skozi vrata lahko izgineš zaradi mene v isti sekundi. in kolikor si slišala- ko boš pobegnila in če te ujamejo, to ne bo njegova krivda« je skomignila z rameni ter malce hitreje dihala, še vedno malce v strahu, da bi vseeno začela s streljanjem in dejstvo, da bi se njenem bratu kaj zgodilo... tega ni imela namena pustiti, pod nobenim pogojem. »tako, da stori kaj hočeš, res mi ni mar. odidi sedaj ali potem, jaz ne nameravam več čepeti v tej stavbi in čakati, da me ujamejo ali karkoli drugega« je dejala ter zopet skomignila z rameni. ni ji bilo toliko do njene rešitve pravzaprav v tem trenutku- hotela je tudi, da preprosto nehata oziroma neha meriti s pištolo v njenega brata in da odideta iz te stavbe, ne da bi tudi njega posumili, da je v bistvu rešil članico tolpe.