forrest hills avenue no. 01

Naslov sporočila: forrest hills avenue no. 01 Pet Apr 12, 2013 7:52 pm

for this post i tag amazing mr. oliver lair . and i wrote around 900 words. almost taxi sex scene made maddie awkward. haha.

pustil jo je brez besed za trenutek, a je takoj našla pot do njih in spet jih je bila polna v sebi, da je znala odgovarjati enako kot pred njegovim trapastim, a še vedno prijetnim poljubom. samo drugega dela si ni bila pripravljena priznati, ker oliverja ni in nikoli ne bi bila pripravljena videti v tej luči, ter si ni želela preveč ukvarjati z njunim poljubom. poljubom, ki bo zanjo ob jutru zbledel spomin in od njega ne bo ostalo nič, pa če bo morala vase spraviti še dodatne količine alkohola in popolnoma svoje telo omamiti do te mere, da ne bo vedelo ne zase in ne za druge. tako se ji je bilo najlažje ukvarjati s pripetljajem, ki ga je oliver tako ali tako izvedel za lastno korist, ter je povsod samo vzel in nikoli dajal ali naredil kaj dejansko produktivnega. kršil je zakone, a potegnil kratko. poljubil je njo, a spet potegnil kratko, ko se ni pretirano razburjala in je samo ukradla nekomu pijačo in jo iz obeh kozarcev izpila naenkrat. imel je več sreče, kot pameti in prav to jo je spravljala ob pamet. iz vsega skupaj je lahko zaključila, da ji je bil poljub všeč, le oseba s katero se je poljubljala ne. njemu je seveda vse skupaj predstavljalo novo zmago v življenju in lahko je samo videla njegov trapast izraz na obrazu, ko bi naslednjič stopil do nje in omenjal njuno bližnje srečanje v klubu, ter bo vse skupaj obrnil sebi v prid. še vedno pa ji je bilo všeč in prav to je sovražila najbolj od vsega in ni razumela kako in zakaj od naenkrat takšen preobrat, zaradi enega samega brez smiselnega poljuba polnega alkohola, ki ni obema nič pomenil, oziroma je on v njemu videl zgolj nov način za zbadanje. » ni mi potrebno pojasnjevati, tako ali tako vedno delaš kar hočeš in ne sprašuješ druge o njihovih mnenjih, « je siknila nazaj in zavila z očmi, ko je še vedno procesirala dodatno količino alkohola v njenem telesu. » ne, da si ne upam, samo ne želim si. nikoli nisem kričala po tvoji bližini in tudi sedaj ne. kaj misliš, da mi je ta tvoj poljub spodnesel tla pod nogami ? motiš se. « požugala mu je s prstom pred nosom in se po vsem tem samo še nasmehnila v njegovo smer in skomignila z rameni,ter igrala na karto o tem kako zelo vseeno ji je, čeprav ji ni bilo in bi mu najraje izkopala oči, ker je moral to storiti in sedaj povzročiti te neke bedaste občutke, ki jih ni bila navajena v njegovi bližini. zavzdihnila je od olajšana, da končno zapušča klub in celotno napito množico, ki ji je že presedala s svojim drezanjem in mlatenjem naokoli. svež zrak ji je prijal in končno je lahko dihala s polnimi pljuči. » uuu, to bi bila grozna stvar, ker bi nekdo dejansko ukradel avto samemu županovem sinu, « je začela s svojimi nesmisli zbadanja na njegov račun, ko si je utirala pot do taksija. » čudno, da ne kličeš očija, da ti pomaga s prevozom. imaš prazno baterijo, ti z veseljem posodim svoj telefon, « ter se zasmejala, čeprav je vedela, da se niti toliko ne ozira na njene besede in se bolj sama ukvarja z njimi in ne on. sedla je v avto in torbico položila v svoje naročje, ko je nenadoma začutila njegov kazalec na svojih ustnicah in debelo pogledala proti njemu. hotela se je upirati ob njegovih besedah in mu dati vedeti, da živi sama in mu res ni potrebno skrbeti za njen ugled za štirimi stenami, ter si res po vsem tem ne želi vstopiti v njegovo domovanje. » ne, « je izrekla za začetek, ko je umaknil svoj kazalec, ter se oprijel njene brade, da je takoj pozabila kaj je hotela že reči in samo gledala vanj in prežala na njegov naslednji korak. pijanemu oliverju več kot očitno ni bilo za zaupati, toda roko na srce tudi sama ni bila v boljšem položaju. kmalu je spet začutila njegov poljub na svojih ustnicah in ponovno so se ji veke zaprle ob tem občutku, saj ji sedaj res ni bilo jasno kako se je to lahko dogajalo ravno njima in kako se je lahko nenadoma njun odnos spreobrnil v to smer. alkohol pa ji ni dopuščal treznega razmišljanja in ga je samo potegnila bližje k sebi in noge ovila okoli njega kolikor je lahko, ko je z dlanmi segala v njegove lase in popolnoma pozabila na to da sta se nahajala na zadnjih sedežih avtomobila in bi jo lahko voznik prepoznal, kot šefico policije, ter bi s tem dejanjem res izgubila celotno spoštovanje. pijana pač res ni mogla biti najbolj pri sebi in se je le prepuščala trenutku, ko je svoje dlani umaknila stran od njegovih las pod njegovo srajco in se dotikala njegove gole kože, ki je tako prijala v tistem trenutku. šele glas voznika, da so prispeli, jo je predramil in je oliverja odrinila od sebe in se dvignila nazaj v sedeči položaj s sklonjeno glavo. za svoj izstop je poskrbela sama in prepustila plačilo oliverju. kaj je počela ? se ji je zmešalo ? » hm, kam…kam sedaj ? « ga je povprašala in sledila njegovi postavi, ko ji drugega ni preostalo kot da prespi pri njemu. in prav to jo je sedaj skrbelo. » in čisto dovolj bi bilo, če bi me taksist zapeljal domov. tam ni nikogar, ki bi bil pretirano zgrožen nad mojo pijano podobo. « sedaj pa je bilo prepozno za takšne besede.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 01 Pet Apr 12, 2013 8:53 pm

tag here is his favorite, one and only madeline peterson. smitten3

and i wrote around 738 words. haha, totally xd but it so much fun! <3

»včasih se pa vseeno zavem, da je kdo okoli mene, veš? ampak kot sem rekel, včasih« se ni mogel upreti nasmešku na obrazu ob tem, ker preprosto ni mogel mimo tega, ne da bi jo zbodel. kaj ne bi bilo čudno, da bi spregovorila nekaj, na kar ne bi imel odgovora? hja, povsem nenavadno in očitno le ni imel dovolj alkohola v krvi, da bi mu vzelo dar govora ter da na to stvar ne bi odgovoril. dvignil je roke v znak obrambe. »ničesar nisem rekel« je dejal, vendar kljub temu je bil na njegovem obrazu še vedno nasmešek. dejstvo, da mu ni prisolila klofute, je bilo iskreno več kot velik uspešek. »v bistvu ni problem v tem, problem je v tem, da imam nekaj alkohola v krvi, sem v družbi šefice policije in če bi me slednji dobili… hja, zdi se mi da situacija ne bi bila preveč prijetna, kajne? dobro, kakor že sama veš, bi gospod lair že poskrbel za svojega sina, vendar ti… ti bi pa bila v godlji, predvidevam, zato je taksi pač boljša izbira« je pojasnil ter se ob tem nasmehnil, čeprav ni bil povsem prepričan, da je celotno zadevo razumela, vendar kakorkoli je že bilo- bil je prepričan, da ne bi bilo najlepše, če bi ju ustavili policisti pijana za volanom, sploh pa zanjo zadeva ni bila prijetna, tako da je bil taksi več kot odlična zadeva. še predno bi se zavedal, je bilo njeno telo že pod njim ter dejstvo, da sta še vedno na zadnjih sedežih taksija preprosto ni delovalo kot ovira. prav tako so njegove roke pristale na njenih stegnil ter najbrž bi ostal brez srajce in bog ve kaj se bi še zgodilo, če ne bi šofer na srečo oznanil, da so prispeli. tako je sicer še malce zmeden od tega kar se je dogajalo, podal tipu denar, ne da bi se zares zmenil zanj, saj je pričakoval kakšen neodobravajoč pogled in takšnih je bil tako ali tako vajen, vendar v tem trenutku ni bil dobrodošel. nikakor. stopil je iz avta ter z pogledom poiskal madeline in stopil do nje, jo prijel za roko ter narahlo povlekel proti hiši. »ni tako zakomplicirano kot izgleda« se je zasmejal, ko sta stopala proti hiši ter odkimal ob njenih besedah. »preživela boš tudi v županovi hiši, ne skrbi« jo je moral zbosti na račun svojega očeta ter ni trajalo dolgo, ko sta pristala v hiši ter se po tiho spravila v najvišje nadstropje, ki je bilo pravzaprav že skoraj kot stanovanje, glede na to, da je praktično skoraj da imelo vse, od kuhinje do kopalnice ter ostalih reči. prišla sta do spalnice ter prižgal je le nočno luč, saj ga je vsaka druga svetloba motila. odprl je svojo omaro, iz nje izvlekel srajco ter ji jo podal. »veliko lažje boš spala v tem, kakor…« je dejal ter narahlo nagnil glavo, ko je pogled spustil po njeni obleki. »…kot v tej oblekici« je zamrmral ter za trenutek se mu je na obraz zarisal nasmešek. »sicer pa, lahko spiš tu, bom jaz na kavču, lahko v sobi za goste, kakor hočeš« je dejal, nato pa končno spravil srajco iz sebe in se s prekrižanimi rokami zazrl vanjo, nato pa stopil do nje. »in resno sem mislil, v tej obleki ti ne bo prekleto udobno, torej…« je dejal ter ji najprej pritisnil kratek poljub na ustnice, medtem ko je njegova roka poiskala zadrgo na njenem hrbtu in se z ustnicami pomaknil na njen vrat, ko je razpet zadrgo ter obleka je počasi zletela navzdol.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 01 Sob Apr 13, 2013 8:09 am

for this post i tag amazing mr. oliver lair . and i wrote around 800 words. almost taxi sex scene made maddie awkward. haha.

realno gledano, če bi ji kdo rekel, da bo v eni sami noči ven, popivala z županovim sinom in z njim celo plesala, ter kasneje se z njim poljubljala in da vsemu temu še ne bi bilo konca, dodali da se je z njim mečkala na zadnjih sedežih taksija, bi se mu smejala v glavo do te mere, da bi ji solze tekle iz kotičkov očes. pomiriti se ne bi znala in zagotovo bi izumila kakšno policijsko značko za humornost in duhovitost. vendar pa ni šlo za šalo iz kakih drugih ust, ampak se je vse skupaj resnično dogajalo, ter povrhu vsega je sedaj stopala proti županovi vili z njegovim sinom in vse ovire v njenem telesu so ji govorile, da počne največjo napako v svojem življenju in bi se bilo najbolje sedaj obrniti na petah, ter ujeti taksi za njima, ki je počasi odpeljal s sprednjega dvorišča vile. prijel jo je za roke in njeno zmedeno postavo pospremil v notranjost, njen pogled pa se je vračal nazaj in se poslavljal od taksija, ki je bil še edina rešitev iz celotne godlje, a tudi ta je odšla, ker je prepozno odreagirala in ker jo je vodilo srce v vsem tem neumnem dogajanju. poljub je še mogoče lahko spregledala, a tistega kar se je dogajalo v taksiju in kar bi se lahko še zgodilo, če ne bi taksist oznanil prihoda, pa ne tako zlahka. » ne skrbi deluje tako zelo napačno v tem trenutku, « je zamrmrala bolj sama sebi kot njemu in se rahlo nasmehnila, da ne bi vsaj navzven pokazala vseh svojih katastrofalnih mislih, ki so ji švigale na vse strani v danem trenutku. prestopila je prag njegovega domovanja in si nekje na poti uspela z nog sezuti visoke pete, da ne bi povzročala z njimi še dodatne glasnosti po odmevnem prostoru, ker roko na srce tudi sama ni imela velike želje po radovednih pogledih, ki bi z zanimanjem opazovali nastalo situacijo- šefica policije v vili lair ob uri…koliko je bila že ura ? pozno že, da je sploh počela takšne neumnosti, ter dovolj zgodaj očitno da je sploh še stala na svojih dveh nogah. smuknila sta v najvišje nadstropje in v tem času se je sama že izvila iz njegovega prijema, ter samo sledila njegovi postavi pred njo, ko je končno prispela do njegove sobe in je sam stal pri omari in ona nekje na sredi, ter se oklepala svoje torbice in čevljev v rokah, kot da bi to bil edini obrambni zid pred njim in njegovo bližino. prostor je osvetljevala le minimalna svetloba nočne lučke in zato je videla le bolj kot ne obrise stvari v njegovi sobi, ki mu je ne bi pripisala. razumela je razkošnost, ki je prevladovala v njegovi hiši, a takšne urejenosti in spodobnosti pa ravno ne. torbico je odložila na bližnjo komodo in svoje čevlje prav tako, ter sprejela njegovo ponujeno majico, čeprav je še vedno bolj kot ne čakala, da samega sebe spravi ven in jo pusti samo.» zaradi mene res ne potrebuješ spati na kavču. lahko zavzamem sobo za goste, ni problema, « je pripomnila veliko bolj slišno in si zataknila pramen las za uho in pogled usmerila proti njegovi postavi, ki je še vedno stala tam, sedaj v veliko bolj drugačni podobi. srajca se je odrešila njegovega telesa in sama je zgolj gledala proti njemu in njegovemu telesu. sovražila je vse skupaj in vso nastalo situacijo,a pogleda še vedno ni odmaknila, niti ko se je približal k njej in je samo gledala. ni utegnila niti ugovarjati, ko so njegove ustnice ponovno našle znano pot do njenih, ter je čutila njegovo bližino ponovno tako kot v taksiju in še prej v klubu. sedaj bi se po lastnih pravilih morala počasi res že upirati, ter mu prisoliti tisto obljubljeno klofuto in mu zabrusiti, da naj se je drži po strani in naj jo spravi v sobo za goste, če že domov ne more, vendar nič od tega ni storila. pustila je, da je njegova roka poiskala zadrgo obleko iz katere jo je hotel rešiti, ter jo samo razpel, da je padla na tla in so se njegovi poljubi premaknili na njen vrat, ki se je že uspel ukriviti v stran in se prepustiti znanim ustnicam. oprijem majice v njenih rokah se je popustil in je tako padla na tla, njene roke pa so lahko našle pot do njega in se ovile okoli njegovega vratu, ter ga privile še bližje k lastnemu telesu kolikor se je to le dalo. zdrsela je po golem hrbtu in se ustavila na njegovih bokih in se premaknila naprej, proti pasu njegovih kavbojk, ter se pričela ukvarjati z njim. » pomoči pri slačenju res nisem potrebovala – « je začela s svojim monologom, ki bo tipično govoril eno, delal pa drugo in se takoj preusmerila k temu da je odpela njegov pas in se z ustnicami tokrat ona prisvojila njegovih. vse dokler ji spet ni zmanjkalo diha in je morala nekaj reči : » obžalujem, da ti nisem takrat prisolila klofute. « s temi besedami pa je spet naredila nekaj drugega in zdrsnila z dlanmi navzgor po njegovem trupu, da je lahko zakopala dlani v njegove lase in se z ustnicami premaknila stran od ustnic, proti ličnicam, vse do vratu.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 01 Sob Apr 13, 2013 9:26 pm

tag here is his favorite, one and only madeline peterson. smitten3

and i wrote around 640 words.

zasmejal se je ob njenem komentarju ter odkimal z glavo. »oprosti, nisem vedel kaj bo sledilo« se je zasmejal, pa čeprav mu je bilo nekako jasno, da najbrž vse skupaj res ne bo najbolj temeljilo na tem, da bi pravzaprav odšla vsak v svojo sobo ter zaspala. preprosto se je nekako slišalo preveč... nemogoče. ja, tako, preprosto je bilo nemogoče, da bi vsemu temu sledil le še spanec. še zavedal se ni, kdaj so se koleščki v njegovi glavi zopet premaknili k tej smeri, da mora stopiti do nje in... hja, kakor je bilo logično, zadeva res ni ostala pri tem, da bi šla vsak v svojo svojo sobo in preprosto spala. ko je nadaljevala s svojim govoričenjem po poljubu se je narahlo nasmehnil ter odkimal z glavo. »res moraš nekaj pripomniti, kajne?« je dejal ter njegove roke so pristale na njenih bokih, tako da jo je usmeril proti postelji, medtem ko ustnic ni odmaknil od njenih. prej se je zavedal, da izgleda dobro ter podobne zadeve, vendar dlje od besednih spopadov preprosto nista prišla, bilo je kakor da drugače sploh nista mogla funkcionirati, nekako je bilo praktično nemogoče, da se ne bi zapletla v takšen ali drugačen povsem nesmiseln prepir, vendar to sta preprosto bila ona dva. do sedaj. ko je začutil rob postelje, ni trajalo dolgo, da se je znašla pod njem ter ne da bi prekinil poljub, se je njegova roka znašla na njenem hrbtu ter spravil iz nje nederček, trenutno povsem nepotreben kos oblačil na njej, pravzaprav je bilo, kakor da je bilo katera krpica na njej povsem odveč v tistem trenutku, zares povsem odveč. njegove ustnice so se pomaknile od njenih na njen vrat ter ključnico in ob tem ni več trajalo dolgo, da sta ostala še brez tistih ostalih krpic oblačil. zopet se je pomaknil nazaj k njenim ustnicam, sicer še vedno ne povsem zavedajoč kaj točno se dogaja, ampak kakorkoli je že bilo, sedaj ni bilo poti nazaj, kar je bilo je bilo in ni mogel zanikati, da bi imel kaj proti.

***

prebudil se je z rahlim glavobolom, ki bi načeloma mogel prekleto hitro izginiti in tako se je posledično le preprosto obrnil na stran, proti oknu, če ob tem ne bi začutil, da v postelji ni sam. narahlo je priprl oči, glede na to, da sončna svetloba v njegovi sobi v tem trenutku ni bila prav nič dobrodošla in ko je zagledal rjave lase poleg njega, ki so pripadale dekletu obrnjenemu nasproti mu je bilo v hipu jasno kaj se je zgodilo ter ob tem je zopet zaprl oči ter nekaj zamrmral. ni vedel ali obžaluje, ali je vesel, da se je zgodilo ali… ni mu bilo vseeno. to je bilo edino, kar je v tistem trenutku vedel, da so se zadeve do nje spremenile, le da tega ni mogel povsem si priznati. tako je le narahlo zavzdihnil, si šel z roko skozi lase ter sedel na rob postelje, previdno, da je ne zbudi. sicer res, da mu je bilo povsem jasno, da ga ima za neotesanega idiota, kaj drugega pa bi lahko bil po njenem mnenju, pa je vseeno ni imel namena prebuditi. tako se je spravil na noge ter v kavbojke in nase nadel srajco, ne da bi jo zapel in počasi odšel iz sobe v kopalnico. ni vedel koliko časa se je zadržal tam, vendar ko se je vrnil nazaj v sobo, je že slišal godrnjanje njem že kako znane osebe ter ob tem si ni mogel nič, da se ne bi nasmejal. naslonil se je na vrata, roke prekrižal na prsih ter jo z rahlo privzdignjenimi obrvmi opazoval, ko se je skušala nekako spraviti v red in ob njem vztrajno preklinjala njega. »veš, da ni lepo govoriti o človeku v njegovi prisotnosti?« jo je končno opozoril na svojo prisotnost ter dejstvo, da v bistvu ni odšel nikamor.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 01 Ned Apr 14, 2013 11:28 am

for this post i tag amazing mr. oliver lair . and i wrote around 800 words. pravkar je naletel na cranky in hangover verzijo madeline. good luck.

nemogoče je bilo trditi, da bo ostalo samo pri poljubu, ter se bo kdo od njiju zresnil in pobral svoje stvari in odšel v drugo sobo. niti njeno govoričenje njej sami ni dalo vedeti v kaj se spušča , ter kako počne, sicer popolnoma normalno stvar, z popolnoma napačnim človekom. razlika je bila velika med tistim kar bi morala storiti in med tistim kar je dejansko počela. morala bi ga poslati k vragu, mu prisoliti klofuto, ter izginiti v tisto prekleto sobo za goste in prespati preostanek večera. počela pa je čisto drugo stvar, ko mu je vrača poljube, ter drsela po njegovem telesu in odpenjala pas njegovih hlač, se celo pustila usmeriti proti postelji in v vsem tem neznansko uživati. » prav vedno, « je še zamrmrala, čeprav so njene besede bile res popolnoma odveč, ter bi oba preživela tudi tišino z ene in druge strani, ampak iz svoje kože ni mogla, pa četudi je bila pijana in se je pravkar poljubljala z županovim sinom in stala pred njim zgolj v spodnjem perilu. začutila je rob postelje in sekundo zatem je že pazljivo padla na mehkobo njegove postelje, ko je on bil nad njo in se še vedno ni ločeval od njenih ustnic, niti ni ona hotela da bi se. njene roke so raziskovale vsak kotiček njegovega golega hrbta ali pa so se ovijale okoli njegovega vratu. njegova roka je našla pot do njenega modrčka in kmalu se je znebila še tiste krpice na svojem telesu in se je brez zadržkov prepustila dogajanju, ter se predala usodi, ki jo je pripeljala do tega zakompliciranega dogodka. pomagala mu je toliko, da se je on znebil kavbojk, ter da so na koncu letele po prostoru še tiste dve majhni in nepomembni krpici z njunih teles, ter sta se lahko predala drug drugemu popolnoma. v zadnjem vzdihljaju se je pred njenimi očmi zgrnila tema in samo padla je v njegov objem, ter zaspala utrujena od alkohola in utrujena od njune noči.
**
močna svetloba je udarila proti njej in spala bi še dolgo v dan, če je to ne bi strašansko motilo in delovalo precej čudno, glede na to da v svoji sobi ni bila vajena ravno tolikšne količine in so zavese vedno bile zagrnjene, da se je lahko izognila podobnemu, sicer prijetnemu, siju. pomežiknila je v prostor in se z boka obrnila na hrbet, ter si z rokami pomela svoje zaspane oči, prezreti pa ni mogla niti glavobola. » auč, « je zamrmrala v svojem jutranjem glasu in se raztegnila po postelji. čisto počasi je dvignila svojo lenobno postavo in se razgledala po prostoru, ki pa ni deloval kot njena soba, ter se je šele takrat jasno zavedla celotnega dogajanja. » prekleto, « je bilo vse kar je lahko rekla, ko je vse skupaj lahko potrdila s svojimi krpicami na tleh, ter ji je to dalo vedeti edino preprosto stvar- spala je z oliverjem. šele takrat pa je opazila njegovo odsotnost in se ob tem rahlo namrščila. kaj drugega pa je lahko pričakovala ? opravičilo za celoten večer, pojasnilo da je bila napaka, ter zajtrk v posteljo ? mogoče od koga drugega, a ne od njega. dvignila se je popolnoma z njegove postelje in s tal pobrala svoja oblačila in se nemudoma oblekla , ker ni imela namena ostati niti sekunde več v županovi hiši. » seveda si je drznil pustiti me tukaj samo, « je jamrala še naprej in zmedeno raziskovala njej neznani prostor, da bi lahko našla svojo torbico. pogled je segel do bližnje komode, kjer je končno našla preostanek svojih stvari, ter je takoj pričela brskati po vsebini, da bi našla svoj telefon in si poskrbela prevoz, ker ga več kot očitno ni imela. » kje je sploh imel glavo. nisem ena izmed njegovih stalnih gostij, da bi si sedaj šla narediti zajtrk, ter ga mogoče spet pričakati napol gola, « je mrmrala bolj kot ne sama sebi in se ni zavedala njegove prisotnosti. » preklet je lahko, « so se njene besede nejevolje nadaljevale, ko je prostor nenadoma obarval njegov glas in je telefon izpustila iz svojih rok, da je padel na komodo. » ti me boš učil kaj je lepo in kaj ni, « je prhnila in si zataknila pramen neurejenih las za uho in umaknila pogled stran od njega, ker ga po vsem kar je bilo ni mogla gledati. » in smem vprašati kam si ti izginil ? oziroma ne, pusti naj uganem, « je dar svojega govora preusmerila nanj in si nadela nasmešek na obraz, da je lahko nadaljevala : » šel si do očeta , da bi se mu pohvalil, kako si spal s samo šefice policije. potem pa sta veselo nazdravljala temu, kako te on ne bo več reševal iz težav, ampak te bom jaz, ker bi po vajini logiki po vsem tem morala imeti mehka kolena. sem zadela ? «