macy's shopping centre

Naslov sporočila: macy's shopping centre Tor Feb 19, 2013 7:16 pm

tag; aaron
macy's shopping centre Er-10

nemirno se je ozrla nazaj preko ramena in v svojem vidnem polju tudi tokrat zapazila visokega temnolasca, ki se je vsake toliko časa izgubil v množici. a bilo ji je jasno, da ji sledi, in bila je res na robu tega, da se požene v tek po neštetih hodnikih v nakupovalnem središču, dokler se ga ne bi znebila. hitro se je zasukala nazaj naprej, ko je dvignil pogled, in sklenila dlani pred sabo v nervozni gesti. rahlo je pospešila svoj korak in napravila oster zavoj proti eni od trgovin. morda bi se ji lahko uspelo porazgubiti v množici nakupovalcev, a ni imela dovolj energije, da bi se rinila v gnečo. utrujenost od nočnih izmen se ji je poznala tako na počutju kakor na očeh in samo čakala je, da pride do trgovine z živili in se nato odpravi v stanovanje na zaslužen počitek. že nekaj časa je iskala dodatno delo, dodatno priložnost za zaslužek ali pa vsaj nekaj boljšega, kakor je bilo delo v tisti beznici. počutila se je, kakor da dela cele dneve in cele noči, ob koncu meseca pa komajda pokrije najemnino. vedela je, da vedno obstaja druga pot. le da ni bila pripravljena spet zaviti na stranpota in pristati v kakšni ilegalni aktivnosti, ki bi jo po možnosti spravila v zapor. včasih se je lahko pretvarjala, da bo nekega dne dobila sanjsko službo, dobro plačano, nabrala bo denar na kup in se vrnila v chicago po mamo in ostalih pet članov družine ter jim omogočila boljše življenje. a za sedaj je lahko samo pošiljala domov denar in upala, da je pristal v njihovih rokah in ne njegovih. če bi se pritaknil on, potem bi nedvomno vse zapravil za cenen viski in škatle cigaret. po novem zavoju se je končno znašla na odmaknjenem praznem hodniku, ki je vodil do stranišč. po nekaj metrih se je ustavila in se obrnila stran. na vogalu je slonel temnolasec.

bil je res visok in vsekakor privlačen. vendar ni hotela vanj strmeti predolgo in tako je pogled hitro umaknila vstran, se zazrla v sivo steno poleg nje. ''obstaja kakšen poseben razlog, zakaj mi slediš?'' je zbrala ves pogum, kar ga je premogla, in končno spregovorila. njen jezik je bil razvezan zgolj takrat, ko je imela v sebi nekaj kozarcev alkohola ali ko je delala za točilnim pultom in se je morala nekako soočiti z vsemi tistimi ogabnimi pijanci, ki so jo tako zelo spominjali na očeta. včasih ji je šlo celo na bruhanje, če jim je prišla preblizu in je lahko na njih zaznala postan vonj alkohola pomešan s cigareti. ''dvomim, da ti lahko kakorkoli pomagam...'' je nadaljevala in napravila globok vdih. intuicija ji je prišepetavala, da se ga ne rabi bati. da ni nekdo, ki bi ji lahko napravil bistveno škodo. a intuicija jo je varala praktično vsak dan, s počitkom ob nedeljah. po petindvajsetih letih sranja ni znala zaupati niti sama sebi in je bila res podobna patetični punčki is cunj, ki si jo podajajo iz roke v roko. ''morda si me s kom zamenjal,'' je prikimala, ko je kar sama našla primeren odgovor, in ovila roke okrog torza. kot da bi jo kdo iskal.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Tor Feb 19, 2013 7:30 pm

aaron je bil v svojem elementu, čeprav bi večina ljudi njegovo početje opisala kot neprimerno. morda bi ga celo označili kot zalezovalca, o tem ni bil povsem prepričan, ampak saj se s tem ni obremenjeval, ne zares. to je bilo njegovo delo. bil je raziskovalni novinar – in to precej dober raziskovalni novinar, kar je pomenilo, da je znal biti neopazen in če že ne to, potem vsekakor vztrajen. ko je nekoga opazil in se odločil, da bi lahko imel zanimivo zgodbo zanj, se ni odlepil od pet tega človeka in oči niti za trenutek ni umaknil kam drugam. tako si je hitro nabral sloves kot eden izmed boljših novinarjev na tem področju, ampak vsa skrivnost je bila v vztrajnosti. sam pri sebi se je nasmehnil, čeprav je bil nenavadno živčen – le da tega ni pokazal navzven. ni si smel privoščiti trenutka šibkosti kot bi bil ta, lahko bi jo izgubil. njegove oči so bile prilepljene na postavo visoke, po njegovi oceni tudi precej privlačne temnolaske, čeprav je imel skoraj slabo vest, ker jo je ocenjeval na tak način. srce mu je razbijalo veliko hitreje, kot bi mu ponavadi, in glavni razlog je bila ona. ne, ni se fatalno in neizmerno zaljubil vanjo, ko je šla mimo njega – njeno fotografijo je v lasti imel že kar nekaj časa, ampak do zdaj je nikoli ni uspel najti na kakšnem normalen mestu. opravil je svojo domačo nalogo in predstavljal si je, da mu je bila zdaj znana, čeprav je vedel, da je bilo kaj takšnega nemogoče. ljudje so bili tujci, dokler nisi z njimi preživel veliko časa. ampak ona ni mogla biti tujka, kako za vraga bi lahko bila tujka, ko pa se jima je po žilah vsaj deloma prelivala ista kri?
zavil je za njo in ugotovil, da je najbolje, da se ustavi. opazila ga je – ampak to ji je dovolil, navsezadnje se ni hotel kar pojaviti nekje iz ničesar in začeti govoriti. tako je bilo bolje, dejansko ji je celo dal iztočnico za začetek pogovora, čeprav še ni vedel, ali bi jo uvrstil v skupino ljudi, ki so pred zasledovalci bežali ali se z njimi pogovarjali. in potem se je obrnila in uvrstil jo je v drugo skupino. z neko nenavadno zamišljenostjo se je naslonil na steno, svojega pogleda pa ni umaknil iz nje. morda je skušal najti neko podobnost, saj ni točno vedel, kaj je poskušal. všeč mu je bil njegov glas – všeč mu je bil ton in barva glasu in na njegovem obrazu se je pojavil polovičen nasmešek, ko ji je pustil, da je govorila. »v bistvu mislim, da mi lahko pomagaš,« je le spregovoril, čeprav ga je praktično že odslovila. a ni se dal – bil je zgolj zadovoljen sam pri sebi, da jo je našel. »ava bradstreet, ja?« je potrdil informacijo, v katero je bil tako ali tako že povsem prepričan. če ne bi bil, ga ne bi bilo tukaj. »oprosti, če sem te prestrašil ali karkoli podobnega. ampak če že vprašaš, ja, obstaja poseben razlog,« je brez velike naglice nadaljeval in si čestital za povsem normalen, miren izgled. »ime mi je aaron. in zelo sem vesel, da sem te našel,« je prvič dovolil iskrenemu nasmešku, da se je pojavil na njegovem obrazu, medtem ko je ujel njen pogled. »tole bo najbrž zvenelo nenavadno, ampak moram ti nekaj povedati,« se je sam pri sebi namrščil, ko je ugotovil, da se ni mogel pripraviti do tega, da bi izrekel tisto, kar je prišel izreči. »tvoj brat sem,« je nenadoma kar bleknil, ko se ni mogel več nadzorovati, ob tem pa je pogled uprl vanjo. ni je hotel zmesti s preveč podatki in tole je bilo bistvo. moral ji je dati čas.

tagged: his lovely sis, ava. :3

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Tor Feb 19, 2013 8:48 pm

tag; aaron
macy's shopping centre Er-10

okrepila je oprijem svojih dlani na linijah reber, ko je čakala njegov odgovor. gledal jo je, kakor da jo pozna. a niti sanjalo se ji ni, kdo bi lahko bil. morda kdo, ki ga je bežno spoznala na kakšni zabavi? stranka kluba, katere obraz se ji ni vtisnil v spomin? bolj kot je strmela nazaj vanj, bolj se ji je zdelo, da je na njem nekaj znanega. bežen gib, mimika obraza, poteze. ''šališ se. verjemi, ne morem pomagati nikomur,'' mu je namenila bled nasmešek. ''ne izgledaš kot nekdo, ki bi karkoli potreboval od mene... denarja nimam, dobrih nasvetov tudi ne,'' je nadaljevala s ščepcem prilitega poguma, ko je v njegov glasu zaznala določeno stabilnost. hotela je pristaviti še nekaj, morda nekaj duhovitega ali pa ciničnega, da bi se odmaknil stran od stene in izginil v množici ljudi. nenazadnje je precej dobro poznala pogled na odhajajoče postave, ki so ji obračale hrbet ob več kot eni priložnosti. toda izrekel je njeno ime – njeno novo ime. priimek je vzela po mami, ko je pustila chicago za sabo, ker ni hotela, da bi jo na prejšnjo avo vezalo karkoli. ''ava o'malley. bradstreet je priimek moje mame, da,'' je to informacijo delila s čistim neznancem in njena radovednost se je dvignila za oktavo. imela je prav – pozna jo, čeprav še ni prišla do tiste točke, ko bi tudi ona sama njega uvrstila v nek skrbno izbran predalček in bi se ji povrnil spomin. ''če v žepu nimaš pištole in če me ne nameravaš zvleči v wc, me posiliti in potem ubiti ter razprodati moje organe... potem ne, me nisi prestrašil in se te ne bojim,'' je izrekla skrajno suhoparno šalo, a bila je njen najboljši poskus.

na ne prav tipičen način mu je zdaj dala vedeti, da mu zaupa do te mere, da ga je pripravljena poslušati in ne bo nendoma stekla stran od njega. moralo je biti pomembno, če ji je sledil skozi celotni nakupovalni center in vztrajal. ''aaron? mislim, da te ne poznam,'' je ponovila njegovo ime in spet začela brskati po imenu, če bo kje našla sliko, ki bi sodila k njegovi predstavitvi. tema. ni poznala nobenega aarona. ''verjetno obstaja še kakšna ava bradstreet. preveri v imeniku, philladelphia je velika. ali pa se je morda preselila v kakšno sosednje mesto? res dvomim, da sem oseba, ki jo iščeš,'' se je široko nasmehnila in zraven prikimavala, ko je našla najbolj logično razlago za tale pripetljaj. kdo bi sploh hotel najti njo? v preteklosti ni razjezila kakšnih pomembnih ljudi, ki bi se ji hoteli maščevati. nikomur ni dolgovala denarja, ker je bila preponosna, da bi si ga izposodila. in vsekakor se ni zamerila nobenemu od njenih bivših, ker so vsi nadvse uspešno zapustili njo in ne obratno. priprla je pogled, ko je nadaljeval z govorom in ostala tiho, ko je še zadnja beseda zapustila njegove ustnice. je rekel brat? je resno rekel, da je njen brat? ''ne me jeb...'' je pričela in v zadnjem hipu zadržala dih in kletvico. spustila je roke navzdol ob telesu in dlani stisnila v drobne pesti. ''prvorojenka sem. pri petindvajsetih mi spomin še ne šepa, tako da dobro vem, da imam dva brata in tri sestre. kyle, matthew, nina, emma in jane. vsekakor nimam brata po imenu aaron,'' do tujca ni čutila nobenega strahospoštovanja ali zaupanja več. ''ne vem, kdo te je poslal in ne vem, kaj misliš, da se greš. ampak prosim, v glavo jebi koga drugega, ker meni tole ni niti približno smešno,'' je ostro zaključila in poskusila trmasto stopiti naprej mimo svojega tako imenovanega brata.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Sre Feb 20, 2013 8:48 am

res je ni hotel prestrašiti ali karkoli podobnega, čeprav bi ji po drugi strani najraje kar vse povedal in jo stisnil v objem. dejansko si je vedno želel sestro in zdaj, ko jo je našel, mu ne bi moglo biti bolj vseeno, da je bila praktično njegova polsestra. z nasmeškom na obrazu jo je opazoval, ko je začela govoriti. delovala je tako krhko in iz nekega razloga ranljivo, a po drugi strani vse kaj drugega kot to. vedel je nekaj, česar ona ni, in morda je ravno zaradi s takšno potrpežljivostjo stal poleg nje in jo poslušal. z očmi je vsake toliko časa ošinil njen obraz in se ob tem počutil, kot da bi mu nekdo od daleč pokazal zamegljeno ogledalo, v katerem bi se skoraj lahko prepoznal. tam je bila določena podobnost, čeprav ni vedel, ali se morda njegov um preprosto ne igra z njim in mu kaže tisto, kar je hotel videti. »vem,« je mirno pokimal ob njeni razlagi, deloma morda celo srečen, ker je to delila z njim, pa čeprav nič od tega zanj ni bilo novo. ko je v očetovem predalu takrat našel sliko dojenčice z velikimi, rjavimi očmi, je bil več kot presenečen. potreboval je kar nekaj časa, da je očetu prišel do živega in da je prepričal v to, da mu je povedal vse o fotografiji in tako je poznal zgodbo njene mame in posledično tudi del njene. preostanek zgodbe, ki jo je poznal, je izbrskal sam. ampak kakorkoli že, v vsakem primeru je bil skoraj srečen, da je bila tu pred njim in da jo je končno našel. ob njenih besedah je pogled zbrano uprl vanjo in tokrat se je moral zasmejati. potreboval je nekaj takšnega, da bi se sprostil in postal veliko bolj miren navznoter, čeprav je navzven tako ali tako bil prava mask mirnosti in potrpežljivosti.
»ne še,« je potrdil njene besede o tem, da ga ni poznala. seveda ga ni, čeprav je bil odločen, da ga bo še spoznala. »aaron washington,« se je predstavil in dodal še priimek, čeprav je dvomil, da ji karkoli pomeni. le da to ni bilo bistveno, daleč od tega. ni je še povsem prepričal; zdaj je začela govoriti o zmoti in zmajal je z glavo. »ne, resno. povsem prepričan sem, da si ti oseba, ki sem jo iskal,« se je na njegovem obrazu pojavil topel nasmešek, ki je izražal del njegovih čustev, a vsekakor ne raznovrstne palete čustev, ki so se podila po njegovi glavi. potem pa je vse skupaj uničil in nenadoma je bila besna. videl je, da je nameravala oditi, ampak tega ji ni mogel dovoliti in še preden bi se zavedel, jo je nežno prijel za ramena in jo potegnil nazaj s kretnjo, ki je ne bi sicer nikoli uporabil na nekomu, ki ga ni niti poznal; v to vsekakor ne bi vložil toliko skrbi in nežnosti. postavil se je pred njo in pogled uprl v njene oči. »prosim, ava, poslušaj me,« je rekel in z roko zdrsnil skozi svoje lase, kar je bila njegova tipična kretnja, ko je bil zmeden. »ne šalim se. in prav, morda nisem ravno tvoj brat, sem pa vsekakor tvoj polbrat. mlajša si; rojena si bila prvega junija. štiri leta starejši od tebe sem.« obmolknil je in iz žepa potegnil nekaj fotografij, ki mu jih je odstopil oče, ko ga je enkrat razkrinkal. pomolil jih je proti njej. »verjemi mi,« jo je skoraj prosil, medtem ko je s pogledom zdrsnil na fotografije, ki so prikazovale avo kot otroka – od dojenčka naprej. ni jih bilo veliko, ampak vsekakor se je njena mama vsaj v začetku trudila, da bi njegovega očeta obveščala o otroku. »rad bi te samo spoznal,« je njegov glas obvisel v zraku, ko se je nenadoma zavedel svojega skoraj grozečega položaja in se nekoliko umaknil, medtem ko je pogled ves čas obdržal na njenih očeh.

tagged: his lovely sis, ava. :3

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Sob Mar 02, 2013 3:35 pm

tag; aaron
macy's shopping centre Er-10

čakala je na prihod strahu. na občutek utesnjenost, ko se bo izkazalo, da jim temnolasec nasproti nje predstavlja grožnjo in bo potreben umik. znala se je soočati s takšnimi situacijami. ko si moral pokazati kremplje in zobe. vendar ni zmogla niti ostrine glasu ali z odločnostjo prepojenega pogleda. samo opazovala ga je in čakala na pojasnilo, kakor da ga pozna že vrsto let in mu lahko povsem zaupa. to je bilo tisto, kar ji je govorila intuicija. a slednja jo je varala vse prepogosto vse prevečkrat in z leti se jo je navadila povsem zatreti. ''torej tudi veš, da ne moreš biti moj brat?'' je poskusila znova s skrajnim optimizmom. videla je, da se njegove ustnice premikajo in videla je, da ji nekaj skuša dopovedati. opazila je, kako je nadvse prepričan v svoj prav. kako jo je nekdo našel sredi filadelfije in trdil, da sta v sorodu? ''aaron washington, žal mi je. ne morem biti tvoja sestra,'' je odkimala, ko je prišla malce k sebi in je lahko z razumom zaobjela celotno situacijo. nekje se je moral ušteti in sedaj mu bo morala streti vse upanje. njena mama je bila zgled preklete zvestobe. bila je prav zoprno zvesta svojemu pijanskemu možu in nikoli ni imela dovolj poguma, da bi pobrala otroke in odšla od njega. namesto tega je povrgla enega za drugim in jih prepustila, da so se vzgajali sami. da jih je prav ava nekako spravila pokonci in skrbela, da so udarci raje padali na njiju dve kakor na najmlajše. torej, če je njegova zgodbica bila po nekem čudnem spletu okoliščin resnična, je bil sin njenega očeta. vendar je videla določeno podobnost okrog velikih rjavih oči. okrog temnih las. isti odtenki kot njene oči. njeni lasje. kot mamini. ''ne...'' se je namrščila in stopila kar korak bližje, kakor da preverja vse malenkosti, vse podobnosti.

ni mogla odhiteti mimo njega, ko se je takole trmasto postavil prednjo. ustavila se je na mestu in z ihto roke postavila v bok. ''poslušam te, aaron washington. slišala sem vsako tvojo besedo in prosim, poslušaj ti mene, ko ti pravim, da ne morem biti tvoja sestra. vse skupaj zveni kot nadvse blazna šala. igrica nekoga, ki bi nadvse užival v tem, da bi mi pred nos postavil svetleče upanje in ga nato izpulil stran od mene, ko bi se ga skorajda dotaknila,'' je trmoglavila naprej, čeprav je toplina njegovega nasmeška segala nekam do njenega srca in ga stisnila v pest, da je raje odnehala. ozrla se je navzdol na njegove dlani na njenih ramenih in hitro stopila stran preden bi njena koža sploh lahko zaznala nežen dotik. ''moj oče se je torej kurbaril naokrog? verjetno bi lahko pričakovala kaj takega. prekleti prasec je vedno rad grešil,'' je prikimala v nenadnem spoznanju. hotela je nadaljevati, morda pripomniti še kakšno pikro opazko na račun očeta, ko so bile v njene dlani potisnjene stare fotografije. ''to sem jaz z mamo. kako si to dobil?'' je s šibkim glasom vprašala in fotografije potisnila nazaj proti njemu, ni jih hotela gledati. absurdnih spominov na redke srečne trenutke iz otroštva. ko je bila edinka in je bil oče za silo znosen. ''žal mi je, ampak nočem... jaz nočem spoznati tebe. imam cel kup bratov in sester. če govoriš resnico, potem so tudi oni tvoja kri in... če si moj starejši brat, kje si bil potem petindvajset let, ko sem potrebovala nekoga? kogarkoli,'' je nadaljevala brez obsodbe v glasu, samo hladna odtujenost in naveličanosti vse te bede.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Sre Mar 06, 2013 4:28 pm

dejansko bi bilo težko razpočiti njegov mehurček sreče, v katerem se je znašel v trenutku, ko je pred seboj zagledal sestro – no dobro, polsestro, ampak to so bile malenkosti. kljub temu pa ga je rahlo skrbelo zanjo; nekaj je bilo v njenih temnih očeh, nek nenavaden strah, ki ga je nekoliko zmedel, čeprav ji tega ni pokazal. morda v resnici on ni bil tisti, ki je potreboval nekoga, ki bi bil z njim v krvni povezavi in posledično dejansko tam zanj, vedno – morda je bila ava tista, ki je v resnici potrebovala nekoga, čeprav je vedel, da tega ne bo nikoli priznala – ne, če je bila kri, ki se je pretakala po njunih žilah, vsaj nekoliko podobna. in glede na to, da je v njenih obraznih potezah prepoznal določene značilnosti, ki so se zrcalile tudi na njegovem obrazu, v to ni dvomil. zavrnila ga je – zavrnila je vsakršno možnost, da bi bila njegova sestra, a vendar je v njenih očeh tokrat opazil tudi dvom. morda pa mu bo uspelo; morda jo bo prepričal in ne bo rabil na dan vleči vseh papirjev, ker navsezadnje niti ni bil tiste vrste človek, ki bi nekam zakorakal s kupom uradnega papirovja, s katerim bi potem ljudi prepričeval o svojem.
poslušal jo je, obenem pa nekoliko zmajal z glavo, ne da bi iz svojega obraza niti za trenutek izbrisal potrpežljivega izraza. »bojim se, da me ne poslušaš,« je naposled dejal po izbruhu njenih besed in dvignil dlan, da jo je ustavil, še preden bi ponovno ugovarjala. »prav, poslušaš me, ampak še vedno ne slišiš tega, kar ti hočem povedati. ali pa nočeš slišati.« iskreno povedano ga je ta možnost bolj vznemirila – navsezadnje je bila njegova sestra in zdaj, ko jo je videl in z njo tudi govoril, je bil vsekakor odločen, da je ne bo več izpustil oziroma ji dovolil, da izgine iz njegovega življenja. »ne grem se nikakršnih igric,« je iz njegova glasa tokrat zavel obupal, ker si ni mogel niti predstavljati, da bi si lahko mislila kaj takšnega. bil je iskren – svoje srce je večino časa nosil na dlani in tokrat je bilo to še posebej izrazito. vedno si je želel nekoga, ki bi bil povezan z njim in ta povezava bi segala dlje od običajnih – bila bi krvna povezava, najbolj pomembna povezava, kar jih je lahko bilo. rahlo se je namrščil ob njenih besedah, potem pa stresel z glavo. »nisem vedel, ava. nihče mi ni povedal, vse skupaj sem odkril po naključju,« je hitro pojasnil, ker ni želel da bi imela o njem takšno mnenje. če bi vedel, bi bil tam zanjo, vedno. »samo ti si moja kri, ava. vem, da imaš brate in sestre, ampak kri si delim samo s teboj. ni bil tvoj oče,« je mehko pojasnil, ko je ugotovil, da je bila prepričana o tem, da je bila njuna povezava v njenem očetu. »moj oče in tvoja mama… niti ne poznam celotne zgodbe, ampak te fotografije in vse ostalo je poslala tvoja mama. vsako leto, našel sem jih cel kup,« je pojasnil in zajel sapo, potem pa stopil bližje, ne da bi se oziral na karkoli, čeprav je bil še vedno dovolj previden, da ni bil vsiljiv. »prej me ni bilo, ampak zdaj sem tukaj. vedno bom tukaj zate, ava, prisežem,« je mehko zamrmral in pogled uprl v njene oči. mislil je popolnoma resno. »od zdaj naprej bo vse drugače.« to je bila obljuba – obljuba, ki jo je bil pripravljen izpolniti. na njegovem obrazu je bil izraz, ki je to potrjeval, ko se ji je ponovno nasmehnil s tisto nenavadno toplino, ki je sam pri sebi ni bil navajen – ampak bila je njegova sestra, to je bilo navsezadnje edino logično.

tagged: his lovely sis, ava. :3

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Ned Mar 10, 2013 12:53 pm

tag; aaron

macy's shopping centre Er-10

seveda ga je poslušala. počela ni nič drugega, kot pazljivo poslušala vsako njegovo besedo in si jo poskušala nekako pojasniti. ker zdaj nič ni imelo pretiranega smisla in lahko je razumela, da ji govori, da je njen brat in da išče prav njo. vendar je vse zvenelo kot slab hallmarkov film – eden tistih solzavih, ki v ospredje postavijo izgubljeno dekletce in nato spremljajo njeno pot k nečemu boljšemu. ko v njeno življenje stopijo novi ljudje, jo postavijo na trdna tla, ji dajo upanje. in konec je seveda srečen, prav osladno srečen, da te skorajda spravi v jok, ker se ti zdi, da si ubogo dekletce res zasluži svetlo prihodnost. ''poslušam te, res te. ampak ne razumem, to... nima smisla. to ni mogoče,'' je skomignila z rameni in še zmajala z glavo, ker boljšega odgovora ni našla. moral ji bo objasniti in pripravljena ga je bila poslušati še nekaj minut dlje, če je to pomenilo, da bo situacija postala kristalno jasna. ''praviš, da si moj brat. praviš, da iščeš mene,'' je na kratko povzela vse skupaj in se rahlo ugriznila v spodnjo ustnico, ko je s pogledom drsela prek potez njegovega obraza in si je morala priznati, da vidi določene podobnosti. ali pa jih je zgolj hotela videti? je res bila že tako obupana, da bi se oklenila kateregakoli rešilnega jopiča, samo da bi splavala na površje?

ostro je nekajkrat prikimala, kakor da bi hotela čimprej zaustaviti plaz njegovih besed, opravičil. ''oprosti, vse to zveni tako presneto neverjetno,'' se je namrščila in napravila globok vdih, ki bi ji moral zbistriti glavo, a se je zdelo, da je napravil vse prej kot to. ''hm. prav. torej moja družina v resnici ni moja družina in ti si moj brat. prasec od mojega očeta ni moj oče, ampak je to nekdo drug in... preveč je vsega,'' je na koncu že kar mrmrala predse, ko je zbirala podatke na kup. bil ji je vedno bližje in niti opazila ni, kdaj je premagal razdaljo, ki jo je skrbno postavila med njiju. toda sedaj ni preostalo drugega, kakor da dvigne pogled in prikima. ''prav,'' je pritrdila v zavedanju, da mu verjame. morda je bila kriva iskrenost njegovega pogleda ali pa način, kako je govoril z njo. kako jo je previdno ovil v vato in jo tudi sedaj poskušal obvarovati pred dejansko težo novih informacij. hitro je segla proti torbici in dan potegnila nek star račun in napol porabljen kemik. oboje je potisnila v njegove dlani: ''tvoja številka. rabim tvojo številko.'' sedaj ni zmogla nadaljevati pogovora ali slišati cele zgodbe o njunem sorodstvu, za danes je prenesla vse kar je lahko. počakala je, da je napisal željeno in košček papirja tesno stisnila v dlani. ''poklicala te bom, prav? ko bom pripravljena, te bom poklicala,'' je pogoltnila cmok v njenem grlu in tiho zavzdihnila. ''ne obljubim, da bo to danes ali jutri. samo daj mi nekaj časa. poklicati moram domov in vprašati mamo. obljubim pa, da te bom poklicala,'' je s temi besedami planila mimo njega, preden bi jo lahko ustavil, in s hitrimi koraki pustila svojega brata za seboj na sicer povsem praznem hodniku.

END.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Pon Mar 11, 2013 4:19 pm

tag; timothy
mission

končno je prišel tisti trenutek, ki se ga je napol bal in napol nestrpno pričakoval. minilo je več kot leto dni odkar se je nazadnje nahajal v samem središču dogajanja. tekom svoje odsotnosti je poskusil opravljati manjša dela za policijo. večina je vključevala dolgočasne birokratske probleme. nihče ga ni hotel poriniti nazaj na ulice filadelfije. vsaj ne dokler je bil mafijski šef živ in je bila na njegovo glavo razpisana nagrada. toda sedaj se je šlo čisto zares. v usnjenem pasu se je nahajal standardni revolver, katerega ročaj je bil v tesnem oprijemo njegove desnice. stal je v stranski ulici ob nakupovalnem centru, ulici, ki je bila redko oblegana in se je uporabljala zgolj za pošiljke robe, ki so jo tovornjaki dovažali macyju. dva metra stran od njega je stal temnolasec, ki ga je prvič srečal že leta nazaj. akadamijo je obiskoval le nekaj mesecev in nikoli ni resnično diplomiral ali opravil urejenja do konca. vsem se je preveč mudilo, poslati ga na teren, zato je obiskoval neke vrste skrčena predavanja. vendar so z ostalimi večkrat hodili ven, občasno tudi z leto ali dve starejšimi urjenci, med katere je takrat spadal caldwell. kdo bi si mislil, da ju bodo potisnili skupaj in ju proglasili za partnerja. nekaj, kar je izvedel približno pet minut nazaj, ko je prispel na prizorišče in mu je moral podati dlan, se pretvarjati, da med njima ni nobenih starih zamer. zadnji spomin, ki ga je imel na timothyja, je bil pogled navzdol na njegove razbite členke in občutek polzeče krvi, ko mu je prebil ustnico. oh da, bila sta kar pošteno pijana. a prekleto sranje, to še ni izgovor, da se ti na lepem zrola in se spustiš v skrajno nesmiseln pretep. kot da je bil on tisti, ki ga je poljubil prvi. ''prihajata,'' je zamrmral, ko je zaslišal za zdaj še precej oddaljene korake za masivnimi skladiščnimi vrati. oborožena roparja sta imela dve talki in nameraval je poskrbeti, da obe dekleti ostaneta nedotaknjeni. skupaj z njegovim partnerjem, ne glede na to, kako obarvano zgodovino sta imela. približal se je vratom za nekaj korakov in pištolo potegnil izza pasu ter jo naravnal pred seboj, da so bila namerjena tarča prav vrata, skozi katera bodo zdaj zdaj stopili roparji. ''streljava v noge in roke s pištolo. prvi, ki mu uspe, pograbi dekleti in ju spravi na varno,'' je v pridušenem tonu navrgel proti caldwellu in se namrščil v budni koncentraciji. minilo je že toliko časa, odkar je občutil nekaj podobnega. neko prihajajoče zadovoljstvo, ker mu bo uspelo s prostosti spraviti še kakšnega nepridiprava. morda nikoli v svoji karieri ni bil tipični kifeljc, ki hodi po mestu in dela red, a vendar je slišal klic dolžnosti, ko je ta vztrajno hupal v njegovi podzavesti. če je leta delal pod krinko, še ni pomenilo, da ni prav enako sposoben kot vsi ostali, ki so se s podobnimi situacijami soočali dnevno. nekajkrat dnevno. rahlo je spustil pogled na odpirajočo se kljuko in se poskusil zliti nazaj s steno, da ga roparjev pogled ne bi takoj opazil. izgledalo je, da v oprijemu nima dekleta in tako je naredil prvo, kar mu je padlo na pamet. z vso silo z nogo butnil v sredino odprtih vrat, da so nepričakovano poskočila proti prvemu od roparjev in ga zadela v glavo, da je padel po tleh. za vrati se je zaslišal glasen dekliški krik in paničen pok pištole.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Tor Mar 19, 2013 2:32 am

tag, the awesome ren smitten

note: i know i'm terribly late and you have every reason to hate me for it, i just - i'm really sorry and i hope that it's possible to still pull this off?

za trenutek ali dva je obstal, preden je temnolascu segel v roko in spregovoril tistih nekaj formalnosti, ki jih je bilo treba opraviti na tej točki. ne, z renom se niti slučajno ni želel kakorkoli zapletati, njuna zgodovina je bila preprosto pretirano razburkana, da bi si ga sploh še želel kdaj videti, kaj šele sodelovati z njim. zavedal se je, da je pred tem popolnim neznancem izgubil nadzor in storil.. ah, storil je nekaj, česar si niti slučajno ne bi smel dovoliti. prestopil je mejo - in vendarle se ni počutil krivega zaradi tega, ker je poškodoval fanta - prej zato, ker si je dovolil, da je popolnoma ušel izpod kontrole. odklonilna čustva, ki so se v njem nabirala od tistega usodnega trenutka in so skozi čas zamrznila - do današnjega dne - so zdaj privrela na dlan in mu le s težavo omogočala trezno glavo. dodeljen mu je bil človek, ki ga niti slučajno ni hotel v svoji bližini. noben peder ni bil in nekemu povprečnemu policistu ni imel namena dovoliti, da bi si o njem izoblikoval tako mnenje.

"po knjigi," je polglasno zamrmral, ko je de luca kot iz osnovnega priročnika za policiste zrecitiral kitico, ki se je je bilo potrebno držati. kljub temu je pokimal, zavedajoč se, da ni bilo smisla trmariti v tej smeri; oba sta drug drugemu nakazala, da se nočeta v bližini in oba sta morala vedeti, da bo to vsaj v naslednjih nekaj trenutkih potrebno. o ne, ni mu zaupal svojega življenja, niti slučajno se ni hotel prepustiti teku dogodkov v njegovih rokah. podcenjeval ga je od nekdaj in ničesar mu ni uspelo narediti, da bi izboljšal timothyjevo mnenje o njem. ene samcate stvarce ne.

in potem se je vse pričelo odvijati ekstremno hitro, kakor je bilo pri takovrstnih akcijah v navadi. njegov partner je impulzivno treščil ob vrata, ob čemer se je zaslišal zamolkel pok, temu pa je sledil glasen pok pištole. ko sta se v prostoru pojavila, vsak s svojim revolverjem iztegnjenim pred seboj, se je pred njima prikazala precej neljuba situacija. ena izmed talk je ležala v tleh in se zvijala; zdelo se je, da je bila ustreljena v zgornji del stegna. druga je v totalni paniki hlipala nad njo. eden izmed ugrabiteljev je še vedno ležal na tleh in se pobiral, kolikor hitro se je le dalo, drugi se je zasukal proti timu. še preden je lahko premislil situacijo in našel alternativo, ki bi se končala manj krvavo, se je iz njegovega revolverja zaslišal pok; nekaj kapljic krvi je poskočilo po zraku, ko je njegova krogla zadela roko zločinca, ki je meril proti njemu. nabita pištola je spolzela skozi roke moškega in ko se je odbila od tal, je ustrelila v prazno, v steno. hvala prekletemu bogu. naredil je nekaj korakov naprej, proti moškemu, ki se je v agoniji oklepal okrvavljene nadlahti, nato pa mu je pogled pobegnil k partnerju, da bi videl, če bo potreboval pomoč.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Sre Mar 20, 2013 5:21 pm

tag; timothy
mission

ah, da. prav želel si je zaviti z očmi in mu zabiti kaj nazaj v odgovor, ko se je na njegov predlog odzval z nerganjem. resno, bi ga ubilo, če bi se potrudil biti malce prijaznejši? verjetno bi se bolje počutil, če bi se na misijo odpravil s prekletim kamnom, kakor pa caldwellom. resnici na ljubo, ni bil povsem prepričan, kdo je takrat poljubil koga. a vsekakor se nihče ni pretirano silil k poljubljanju, temveč se je pripetilo nadvse spontano. lahko bi pričakoval, da si bo tip dogodek gnal k srcu in ga ne bo mogel pozabiti še nekaj let. morda bi mu to enkrat moral vreči v obraz? da, očitno ni bilo tako slabo, če ga pomni tudi po vseh teh letih. ''potrudi se enkrat ne obnašati kot totalen kreten, caldwell. obema bo lažje,'' je ustrelil v njegovo smer s širokim bleščečim nasmeškom, ki se je izbrisalo malo kasneje, ko so stvari postale resne. zoožal je pogled na vrata, ko je v notranjost zadonel pok pištole. očitno se je eden od roparjev prestrašil, ko je drugi dobil vrata lepo naciljana naravnost v gnilo betico. ren je podržal revolver strogo naravnan na enega od talcev in s pogledm zdrsel prek dekleta na tleh, nato pa kaj hitro nazaj na roparja. ''caldwell, koliko let dobiš za krajo? nekaj, kajne? dovolj, da te potem pogojno spustijo in se lahko pretvarjaš, da imaš nekaj od življenja,'' se njegov dolgi jezik naenkrat ni mogel zaustaviti in se obdržati za ustmi. ''poskus umora... no, to ti potem nanese že kar lepo večnost,'' je premaknil petelina, da je bila pištola pripravljena na strel po potrebi. njegov partner se je očitno odločil, da je najpametneje streljati naokrog, zaradi česar mu je sam namenil presenečen pogled. pok je bil dovoljšnja distrakcija, da se je zmedel tudi tisti, ki ga je pred tem naciljal z vrati. s komolcem je nameril udarec pod njegovo čeljust in prebil ustnico, ko je tip zastokal in se znova zvrnil na tla. z dobro namerjeno brco je zadel njegovo dlan s pištolo, ki je odletela stran, nato pa čevelj namestil pod roparjevo brado, s pištolo uperjeno v njegovo glavo. ''sta v redu?'' je vprašanje namenil dekletoma, ki sta se stiskali skupaj ob zidu, ne da bi umaknil pogled z barabe, ki ji bo z užitkom nataknil lisice prek zapestij. vedel je, da ena krvavi, druga bi morala biti v enem kosu. z levico je segel navzdol proti pasu in izza njega potegnil prenosno napravico: ''tukaj de luca in caldwell, imava oba. eden ustreljen v roko, drug malce zdelan. ena od deklet močno krvavi, sum obstrelitve – pripeljite zdravnika,'' je zdrdral v zvočnik in počakal na sprejemni pisk na drugi strani.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Sre Mar 20, 2013 10:49 pm

tag, the awesome ren smitten

s težavo je prikril nasmešek ob pametnjakovičenju svojega partnerja; že davno je pozabil, kako spretno je rjavolasec sukal jezik v družabnih situacijah - in četudi ne bi pozabil, je dvomil, da bi pričakoval tak odnos tudi do zločinca, ki ga je z udarcem vrat počil po tleh. očitno je bilo, da je bil fant rad glasen in da je rad nadzoroval situacijo; nič ni bilo narobe s tem, a kaj, ko se je že iz samega izhodišča, že odkar sta si danes segla v roke, odločil, da mu ne bo privoščil prijaznosti ali vljudnosti. de luca je moral razumeti, da si niti slučajno ni več želel nobenega.. dotika, nobenega odnosa kakršnekoli vrste z njim. da bi bil pravzaprav veliko srečnejši, če bi se izbrisal iz obličja zemlje ali, vsaj začasno, iz obličja filadelfijskih meja.

ko mu je postalo jasno, da partner ne potrebuje nobene dodatne pomoči in da ima svojega tipa pod kontrolo, je za trenutek navrgel pogled proti dekletoma, ki sta se stiskali ob steni; obe sta hlipali, tista, ki je bila ustreljena, veliko huje kot druga. na partnerjevo vprašanje nobena od njiju ni odgovorila - a zdelo se je, da trpita predvsem za hudo mero šoka in za ničemer pretirano hujšim. stopil je nekaj korakov stran, da je dosegel svojega zločinca, ki se je še kar zvijal po tleh zaradi bolečine, ki jo je povzročala njegova krogla v nadlahti. slaba sreča, kajne? a kaj je mogel - ni se imel namena opravičevati, ne moškemu, ne renu, ne policijskemu odboru. zločinec je v paniki eno nedolžno dekle že ustrelil in prepričan je bil, da bi se veliko huje godilo dvema policajema, ki sta skušala rop preprečiti.

svojo pištolo je nameril v obraz moškega, ki ga je gledal s tistim izrazito sovražnim pogledom. kako so sovražili, ko se jih je dobilo - kako prekleto neumni so znali biti. s poppy ju nikdar niso dobili, pa čeprav sta sranje zganjala po vsem jebenem mestu, vsaj dvakrat letno. nihče ni niti posumil; ta amaterja pa sta bila ulovljena, še preden bi uspela zapustiti nakupovalni center. zmajal je z glavo in se moškemu privoščljivo nasmehnil. to se je zgodilo, ko se ljudje niso znali poigrati z roko pravice. bila je pretirano nežna roka in z njo je bilo potrebno delati ekstra pazljivo. marsikdo tega ni razumel.

čez nekaj minut se je situacija okrog njiju spremenila. zunaj so tulile sirene policijskega avtomobila in reševalnega vozila. dekleti so odpeljali in oskrbeli, njegovega zločinca so prav tako strpali v reševalno vozilo, da ne bi izkrvavel iz rane na roki. renovega so pospravili nekoliko kasneje, a v vsakem primeru je bil čas, da svoja revolverja pospravita za pas in se vrneta na postajo. "tole je bilo presenetljivo hitro," je ravnodušno zamrmral svojemu partnerju, ko se mu je dovolj približal. morda mu res ni bilo potrebno biti kreten vsakič, ko sta govorila.. a po drugi strani se je smel tolažiti z dejstvom, da bo še prehitro nazaj na postaji, kjer se mu bo dovoljeno ukvarjati s kom drugim kot s svojim trenutnim partnerjem. "si okej?"

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Pet Mar 22, 2013 3:22 pm

tag; timothy
note; my last post. se prijaviva kar na naslednjo, takoj ko bo mogoče? (:
mission

pogrešal je ta izbruh adrenalina, ki se je z vsakim podvigom pričel vztrajno vrtinčiti po žilah, vse navzgor do srca. najlepši je bil občutek, ki je sledil. takrat, ko si se lahko osredotočil le na nalogo pred seboj in se je včasih zazdelo, kakor da se ti je pred očmi razprl povsem nov svet. videl si jasneje, bil si bolj osredotočen, lahko si našel rešitev ali pot, katerih prej ne bi niti opazil. da, obstajala je nevarnost, da bo tveganje zavzelo boljši del tebe in se boš brezglavo vrgel v nevarno situacijo. a nevarnost je v tem poklicu obstajala prav vedno. lahko bi šlo za preprost obisk hiše, kjer so se sosedje pritožili nad hrupom, in bi vdrl v notranjost, le da bi našel moža s pištolo v roki, ki grozi lastni ženi, da ji bo odpihnil betico. lahko si hodil po nakupovalnem središču, kot ti dve dekleti ob steni, in ti je na lepem nekdo grozil ter te zvlekel v zakoten hodnik kot talca. lahko si nasrkal na vsakem koraku in smrt res ni pretirano precizno izbirala svojih žrtev. en dan si dihal, naslednji trenutek ne več. vendar je bil adrenalin prvovrstna droga in prvotno tudi tisto zaradi česar se je spravil v ta, navidez mu nesojeni, poklic. revolver je ohranil na istem nivoju in pogleda ni premaknil stran od svojega zločinca. ulico je napolnila tista pritajena mestna tišina, ki nikoli ni bila prava definicija tišine. izza vogala je hrumel hrup prihajajočih okrepitev in rešilca. moč je bilo slišati glasno množico, ki je čakala in upala na najboljši razplet. in nekaj metrov stran sta dekleti še naprej prestrašeno hlipali, da se ni mogel osredotočiti na nič drugega, kakor na njuno paniko. paniko, ki mu je dajala vedeti, da mora ostati zbran, da ne sme prepustiti. da je življenje nekoga drugega odvisno zgolj in le od njega. čakala sta. nekaj minut, dokler ni izza vogala prispelo reševalno vozilo in policijski kombi. čakal je še malo dlje, da so njegovi sodelavci prevzeli nadzor nad situacijo in pomaknil se je bližje svojemu tako imenovanemu partnerju. ''prosim, ne bodi preveč navdušen,'' je zamrmral v odgovor, ko je zaznal nekaj komaj razumljivih besed s strani rjavolasca. bil je tako... hladen. razumel je, da ga je preziral iz kateregakoli blesavega razloga že. ampak opravila sta svoje delo, brez zapletov. dekleti sta preživeli in zločinca bosta lahko gnila nekaj let v zaporu. ''da, caldwell. okej sem,'' je zavil z očmi in se končno spomnil pospraviti svoje orožje nazaj v opasni tulec ter še prej sprostiti varnostno zaklopko na njeno mesto. prestopil se je na mestu in se končno zasukal naokrog proti rjavolascu z izrazom, ki ni obetal nič dobrega. verjetno je tip vedel, da bo slej kot prej odprl svojo veliko gofljo in napravil monolog. ''delala bova skupaj. najverjetneje še kar lep čas, caldwell. nisem prosil, da me namestijo sem kot tvojega partnerja. verjemi, da bi bilo tudi meni veliko ljubše, če ne bi rabil tvojega ksihta gledati vsak dan. ampak, jebi ga, tako pač je in sprijazniti se bova morala z nastalim sranjem,'' je pričel in napravil kratek premor, ko se je namrščil in rahlo priprl pogled. ''bi te res ubilo, če bi poskusila biti drug z drugim vsaj znosna? ne prosim za prijaznost in ne zahtevam od tebe, da rad delaš z mano. samo poskusiva si ne preveč oteževati dela, ker že tako obstaja verjetnost, da me bo kdo sredi ulice na lepem počil in spravil nekaj metrov pod zemljo,'' se je glasil njegov predlog in zdaj mu je bilo že napol vseeno, kaj se caldwellu podi po glavi. res ni imel dovolj potrpljenja, da bi se poleg privatnega sranja ukvarjal še z jajci na delu. počakal je nekaj trenutkov, nato pa hitro prikimal, pogovor je bil zanj zaključen. ''se vidiva jutri. poskusi se do večera vsaj enkrat nasmehniti, caldwell. morda boš izgledal bolje, če ne boš hodil naokrog, kot da hočeš vsakega razbiti,'' si je nadel širok zafrkantski nasmešek in pomahal partnerju nazaj, ko mu je že obrnil hrbet ter se odpravil na nujno potreben kozarec žganega.

Naslov sporočila: Re: macy's shopping centre Tor Mar 26, 2013 2:51 pm

tag, the awesome ren smitten

note: well i'm finally done with this as well, and yes, let's!

kako nezadovoljivo je bilo videti, da mu je bil, čim je ponudil roko v znak premirja, odgriznjen prst. ne, ni mu bilo potrebno govoriti s svojim sodelavcem, pa je vseeno prišel do njega in mu - četudi ne na prijateljski način - ponudil vljudnostno vprašanje, da bi vsaj za trenutek lahko pokopala prekleto bojno sekiro. da bi samo za trenutek lahko funkcionirala, kot bi policijski par moral funkcionirati. namesto vljudnega odgovora je dobil cel kup sikanja, za katerega mu je bilo sicer malo mar, ker je vedel, da sporočilnost njegovih besed ne bo pustila velikega vtisa nanj.. vseeno pa ni bil ravno zadovoljen, da je dobil v obraz kup neprijetnih zmerljivk, ki jih ni želel poslušati.

zgolj povzdignil je obrvi, ko je njegov partner govoril o tem, kako se obnaša kot kreten; samo v mislih si je dovolil samemu sebi govoriti, da morda nanj ren proecira to, kar vidi v sebi. rekel pa preprosto ni ničesar, delno zato, ker takšnega napada ni pričakoval, delno zato, ker je vedel, v kaj bi vodil njegov odgovor. o ja, brez težave bi se poklala tukaj in zdaj; navsezadnje nihče izmed njiju ni bil potrpežljiv z drugim in to sta si danes samo še dodatno dokazala. in vendar je preprosto obstal na mestu. kaj naj bi rekel? raje ničesar.

njegov partner mu je nato obrnil hrbet in odkorakal, kot se ne bi zgodilo nič, samega sebe pa je zasačil ob močnem oprijemu za pas policijske uniforme, ki je pojenjal šele, ko je de luca izginil iz njegovega vidnega spektra. "idiot," je zamrmral sam pri sebi, ko se je končno osvobodil svojega zmrznjenega stanja in lažje zadihal. kako, za vraga, mu je uspelo postati sodelavec s tem niti najmanj simpatičnim tipom, ki si je povrh vsega dovolil v obraz svojemu partnerju metati takšne kozlarije? najraje bi ga pribil ob steno in usekal s pendrekom po tistem gnilem frisu, samo iz vzgojnega ukrepa, da bi ga spravil k sebi. nato se je končno obrnil na petah in se odpravil v nasprotno smer, preko nakupovalnega središča - da bi izstopil pri drugem vhodu - samo zato, da ne bi niti slučajno znova naletel na obraz sodelavca, ki ga je tako preziral. ne, potreboval je mir, potreboval je poppy. dovolj je imel takega sranja.