halls

Naslov sporočila: Re: halls Ned Apr 07, 2013 4:34 pm

tag here is mr. masom o'reilly and miss carmen morrison. smitten3

and i wrote around 529 words. yaay, this will be fun, thea is totally pissed off xd

danes je za spremembo se nameravala dogodka udeležiti kakor povsem navaden prebivalec, zares povsem običajno, brez kakšnih pribliskov kar se tiče njene službe. preprosto je nameravala preživeti mirno večer- to je pomenilo, da se bo na tej zadevi najbrž kar pošteno lotila alkohola, katerega bi utegnila spiti malce preveč in nato preprosto uživati v večeru, vendar te priložnosti ni imela. in res je na začetku, po prvem kozarcu kazalo vse v redu in prav, da se bo pravzaprav znebila obveznosti do službe ter malce pozabila na vse skupaj, prav tako pa se je zavedala, da je joanna na varnem in da bo večer preživela kakor ga pač bo- vendar pa strele, ki jih je zaslišala nedolgo po tem, ko se je udeležila dogodka, pa so jo povsem, hja, šokirali, če je bila iskrena, sploh ko so se te na koncu razširili vse povsod in morala je že paziti, da ni kakšen strel zadel njo. pravzaprav je to dejstvo pomenilo konec zabave zanjo in zares se je bila pripravljena obrniti na petah ter oditi, tako ali tako se v te obračune ni nameravala vmešavati, ni bila del njih, niti korist ni imela. pravzaprav bi najbrž preklela samo sebe, če bi se ji kaj zgodilo in bi njena hči ostala brez mame. v bistvu ta možnost sploh ni prišla v poštev in tako se je posledično, v hipu ko so streli ponehali, pognala proti izhodu. večer, ki ga je nameravala preživeti v miru je tako ali tako šel k vragu in edino kar je še želela, je bilo to, da bo končno doma ob joanni in bo ta zadeva za njo. vendar pa še preden bi se zavedala, jo je svetlolasec, za katerega ni potrebovala dolgo, da je ugotovila kdo je, potegnil drugam, skupaj z neznano svetlolasko in že res, da je nato v daljavi celo opazila člana tolpe, vendar tako ali tako ne bi imela hujših težav priti mimo njega. in ko se je posledično, znašla v zapletenem nizu hodnikov, je stisnila roke v pesti. »o'reilly kam za vraga si me spravil?« je malo manjkalo, da ni začela kričati nanj ter ob tem avtomatsko kar ignorirala svetlolasko, ki je bila še z njima in se na nekaj centimetrov blizu približala svetlolascu. »doma me čaka otrok, jaz pa sem tu v brezizhodni situaciji, kaj za vraga si mislil? da tistega člana tolpe ne bi mogla spraviti s poti? oh, prekleto da bi. vendar ne, ti si…« je dejala ter si nervozno šla z roko skozi lase ter s pogledom zaokrožila po prostoru, kjer preprosto ni videla izhoda ven. »ti si me spravil v to sranje in bog ve, kje bomo prišli ven« je dejala ter zavzdihnila in še vedno je malo manjkalo, da ni na ves glas kričala nanj, dekleta zraven pa kakor da ni bilo. »kaj če naletimo na roparje, ko pridemo iz te tvoje varne luknje? če se mi kaj zgodi in joanna ostane brez mene, prisežem, da bom…« je v tem trenutku kazalec pritisnila na njegove prsi, zares odločena, da bi z njem storila bog ve kaj, če ne pride povsem zdrava od tu- dejstvo, da je bil pravzaprav oče njenega otroka, je v tem trenutku popolnoma prezrla.

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 08, 2013 12:02 pm

anthea & mason
smitten

po prostoru je iskala svojo nocojšnjo stranko - osemintrideset let starega moškega, ki naj bi bil tukaj zgolj in samo poslovno, zato je morala biti previdna, da ne bi izdala njegove skrivnosti, da se v prostem času rad pozabava s katero izmed njenih prijateljic, tistikrat pa je izbral ravno carmen. seveda je bilo splošno znano tudi, da se carmen naj ne bi prodajala moškim za denar, vendar to že dolgo ni bilo več res, kljub temu da je sama zatrjevala, da tega nikoli in nikdar ne bi počela. skratka, bila je tako zatopljena v opazovanje vsakega moškega, ki je stopil mimo nje, da sploh ni opazila začetka dogajanja, ki je naenkrat zavzelo prostor poln urejenih, premožnih ljudi - in tistih, med katere je spadala tudi sama, ki so se le pretvarjali, da to so.

nekaj metrov zraven sebe je zagledala žensko truplo in zakričala, čeprav se je v prostoru, polnem kričečih in paničnih ljudi, najverjetneje ni slišalo. že v naslednjem trenutku je bila popolnoma zbrana. "pizda," je na glas pomislila in vedela, da za tem stoji mafija. carmen je bila namreč že nekaj časa posredno povezana z mafijo, zato je pred kratkim tudi po pomoti slišala, da so planirali nekaj za nocojšnjo prireditev - niti pomislila pa ni, da bodo napadli dvorano polno nedolžnih ljudi. obrnila se je in začela teči proti izhodu. vsaj dokler je ni neznan moški, policaj, močno prijel za roko, dovolj, da se mu ni mogla izmuzniti, in jo potegnil za seboj v zapleten sistem hodnikov. je bil zares policaj ali morda član mafije? sranje, to se ne bo dobro izteklo, je pomislila. zakaj bi jo namreč policaj spravil sem, ko pa je bila že skoraj pri izhodu? med razmišljanjem je poslušal pogovor med dekletom, ki je šele pred nekaj sekundami bežalo z njo proti izhodu in neznancem. sta se poznala? o'reilly, je v mislih ponovila njegov priimek. sta se poznala? ni bila prepričana, če ima pravico posesti v njun pogovor, zato je nekaj časa le molčala, poslušala in razmišljala. "hm... vidva... mi lahko nekdo prosim razloži, kaj se tukaj dogaja?" je naposled le vprašala. ni hotela biti kakorkoli vpletena v dogajanje, hotela je le čimprej pobegniti, zato je nadaljevala: "in ti..." se je obrnila proti moškemu in mu namenila grd pogled. "zakaj si me spravil sem? si eden izmed mafije in..." ti bom spet morala dopovedovati, da nimam nič s policijo, je hotela nadaljevati, a je vedela, da bi s tem povedala preveč - sploh če je pred njo res stal policaj, bi si nakopala ogromno težav. spet je utihnila in moškemu končno pustila do besede.

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 08, 2013 3:06 pm

((anthea, sem pisal kot da mason še ne ve da je joanna njegova hčerka, okay? nč se nisva zmenla kako bo to potekalo tako da sem kar improviziral ;D))

ko si je na policijski postaji za pas namestil pištolo, ni niti pomislil na to, da jo bo moral danes dejansko uporabiti. odkar se je namreč zaposlil pri filadelfijski policiji je opravljal bolj ali manj nepomembna opravila, kar mu je načeloma povsem ustrezalo, saj je imel tako čas za svoja lastna raziskovanja. vedel je, da so policiste med množico ljudi v banki namestili zgolj kot preventivo in tako je bilo tudi zanj veliko presenečenje, ko so melodično glasbo, ki je prihajala iz zvočnikov, preglasili streli in kriki prestrašenih ljudi. ravno je končeval svoj kozarec šampanjca, ko se je začel očitno skrbno načrtovan obračun. pripadniki tolpe oziroma mafije, kdo je v tistem trenutku vedel, so preoblečeni v natakarje na dan potegnili pištole in ljudje so po tleh padali kot za stavo. ko je mimo njegovega ušesa priletel prvi metek iz pištole, je spustil kozarec na tla in izza pasu potegnil svojo pištolo ter strel nameril in sprožil proti enemu od natakarjev, ki je pištolo že drugič nameril v nedolžno žrtev. ne da bi pogledal, če ga je zadel ali ne, se je spomnil besed svoje šefice, naj v takem primeru za sabo povleče čim več civilistov in jih poskuša rešiti.

ljudje so panično tekali proti izhodu in ko je opazil, da dve svetlolasi postavi tečeta proti izhodu, ob katerem je stal do zob oborožen član tolpe, je obe dekleti avtomatsko potegnil za roke in ju usmeril v smer, ki je sprva kazala kot izhod v sili. a šele čez dobre pol minute je ugotovil, da to nikakor ni bil smer izhoda, saj so se znašli v zapletenem sistemu hodnikov, ki so verjetno vodili proti sefom. a da bi se obrnili nazaj, ni bilo več časa. »pizda anthea, a veš kdaj moraš držati jezik za zobmi?« je tiho zasikal in obe dekleti potisnil v kot enega od hodnikov, ko je opazil osebo s pištolo, ki se je namenila le nekaj metrov od njih v drug sklop hodnikov. »misliš da je bil tisti človek edini, ki bi ti pognal kroglo v glavo? v prostoru je bilo vsaj še deset takih, ki bi opazil tvoj odhod. misliš da bi ti mirno pustili oditi? saj nisi tako neumna, ne?« je vprašujoče dvignil obrv. »sploh pa, s kom bi ga napadala? s šminko in šopom ključev?« je zavil z očmi in o tem pogledal v drugo dekle. »si v redu?« je vprašal neznanko, a do odgovora zaradi jezikanja anthee ni prišel. »hej, jaz samo opravljam svoje delo. če mi ne zaupaš potem pa izvoli, odidi nazaj po isti poti. samo ne jokaj mi, če te bodo ob tem obstrelili ali še kaj hujšega. in glede na to da tako rada omenjaš otroka… se ti ne zdi nekoliko neodgovorno, da tako tvegaš svojo glavo, ko te čaka doma hčerka?« je vprašujoče dvignil obrv in zmajal z glavo ter ponovno pogledal drugo dekle.

»nimam pojma, kaj se dogaja,« je zmajal z glavo ob njenem vprašanju in zavil z očmi. »pizda, a imata obe smrtno željo? saj nisem pričakoval zahvale, da sem vama rešil življenje, ampak malce hvaležnosti bi pa že pričakoval…« je zamrmral, zavzdihnil in iz žepa potegnil svojo značko. »mason o'reilly, policaj na filadelfijski policiji. zadovoljna?« je vprašal in ji v roke nejevoljno potisnil dokaz o njegovi identiteti. »in če je sedaj konec vajinega godrnjanja, bi lahko počasi poskusili dobiti izhod, kaj pravita?« njegov pogled se je spustil od ene do drugega in potem po hodniku navzdol.

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 08, 2013 3:51 pm

tag here is mr. mason o'reilly and miss carmen morrison. smitten3

and i wrote around 633 words. mason; yes, yes, this will be just perfect.^^ and btw, this is fun, fun.

»pravzaprav ne, zakaj bi se trudila ostati tiho? ne znam držati jezika za zobmi in trenutna situacija mi ni niti malo všeč« je v hipu zasikala nazaj ter narahlo priprla oči, ko je pogled obrnila k njemu. pa saj ne, da bi imela karkoli proti njemu, razen tega, da je tiste noči odšel ter jo pustil samo, ne da bi se zavedal kakšne posledice so bile od tistega vsega- pravzaprav se mu najbrž ni niti malo sanjalo, da je otrok njegov. »oh, sedaj boš rekel, da te tako zelo skrbi zame? znam poskrbeti zase o'reilly, ne skrbi, ne bi bilo prvič« je zavila z očmi. v tem trenutku bi mu bila pripravljena zmetati v obraz prav vse, od tega da je on joannin oče, do tega s čim se ukvarja in da ni bilo nobene potrebe po tem, da jo kakorkoli rešuje, ker je to preprosto znala sama. ob naslednjih besedah pa se ni mogla upreti manjšemu nasmešku ter brez da bi karkoli komentirala pokazala na pištolo, zataknjeno za njen pas. »stereotip o blondinkah si lahko v mojem primeru kar takoj izbiješ iz glave« je zamrmrala ob njegovi povsem napačni predstavi. je res delovala kot neumna blondinka, ki bi s torbico napadla člana tolpe? oh prekleto, tako malo je vedel o njej, pravzaprav ji je v tem trenutku deloval kakor eden izmed povsem naivnih policistov – sedaj ji je bilo skoraj da povsem jasno, zakaj je bilo tako lahko prevzeti njihov primer in ga rešiti in že res, da njim posledično ni bila preveč pri srcu in da so jo nič kolikokrat označili za nezaželeno v tem poslu, vendar kakorkoli je bilo, očitno so se ljudje tu in tam zavedali, da bodo lovci na glave hitreje nekoga našli kot policisti, ki so bili tako ali tako zasedeni še bog ve s kom. že je hotela komentirati, da bo svetlolaska po vsem verjetnosti vseeno prišla živa in zdrava ven, vendar je raje ostala tiho. »veš da bi pravzaprav z veseljem odšla, vendar ni tako preprosto priti nazaj ven« je siknila proti njemu ter po tiho zavzdihnila. »in kako naj bi jaz za vraga vedela, kaj se bo zgodilo?« je vzdignila ton glasu ter zopet dlani oblikovala v pesti. »in če smo že pri tem kdo tvega glavo… tudi njen oče jo ravnok…« je že začela, nato pa kakor da bi ji prerezali glas utihnila ter odmaknila pogled stran od njega. je pravkar preveč izčebljala, se skoraj izdala? oh prekleto, morda bi bilo res bolje, da jezik vsaj malo drži za zobmi, prvič je priznala, da ima prav. preprosto zato, da bi preusmerila pozornost od sebe in prejšnjih besed, je pogled premaknila na svetlolasko ter jo premerila od glave do pet. »mimogrede, kdo sploh si ti?« je dejala ter narahlo privzdignila obrvi. njeno ime je tako ali tako izdal mason. in dekle ji je delovalo popolnoma neznano, glede na to, da je večino policistov zaradi svojega dela tu v filadelfiji poznala, je predvidevala, da ni del policistov, navsezadnje bi jo tudi mason poznal. za stotinko sekunde je pomislila, da bi utegnila biti članica tolpe, vendar je preprosto to dejstvo umaknila na stran, tako ali tako to niti ni bila njena stvar, če je bila iskrena. zavila je z očmi ob naslednjih besedah svetlolasca. »oh najlepša hvala, ker si nas spravil v še večjo zmedo kakor prej in nimamo pojma kam bomo sploh prišli« je zamrmrala. v naslednjem trenutku je dekle zopet pridobilo njeno pozornost ter z zanimanjem se je obrnila k njej. »…in ti si pa slučajno ena izmed tolpe?« je čisto mimogrede navrgla. v svojem delu se je preprosto naučila sumničavosti in nekako ni verjela vsakemu dekletu, sploh pa ne takemu, katerem je moral dokazovati da je policist s svojo značko. »in kaj točno definiraš kot izhod? to, da bomo po možnosti naleteli na roparje?«

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 08, 2013 7:46 pm

"carmen," se je predstavila samo z imenom, da ne bi slučajno - čeprav je bilo to zelo malo verjetno - kateri izmed njiju prepoznal njene prave identitete. "kdo za vraga sta vidva? in zakaj se počutim, kot da ne vem vsega o vama?" ustavila se je. "kaj je s tem otrokom?" ni ji bilo jasno, zakaj sta ga kar naprej omenjala. seveda je bila situacija tudi povsem neprimerna za razglabljanje o take vrste zadevah, vendar si je carmen vseeno vzela nekaj sekund časa in se zamislila o njuni situaciji. je bil to pravzaprav njun otrok? njen in njegov? zakaj se je potem tukaj, z njima, znašla ravno ona? "oprostita, nič ni mi jasno." za trenutek se je ustavila in oba preletela s pogledom. "ampak mislim, in upam, da se strinjata z mano, da trenutno ni pravi čas za vajin... pogovor... prepir, karkoli."

"oh, verjemi mi, če bi bila članica tolpe, se ne bi zdaj tukaj ubadala z vama..." vsakemu bi namenila en naboj v glavo, to bi pa bilo vse, je dodala v mislih. "sicer pa so me prejle skoraj ubili in, hm, tudi če bi bila ena izmed odgovornih za to sranje, ki se dogaja tukaj, se ne bi tako izpostavljala... pa saj ni pomembno." govorila je nepovezano in ne ravno prepričljivo, kljub temu, da je - kot ne ravno pogosto - govorila resnico. čeprav je bila navajena takih situacij, ko se je morala skriti pred streli ali pa izmuzniti kakšnemu moškemu, ki je od nje zahteval kaj več kot le ples, se je počutila blazno ranljivo. šele takrat se je namreč zavedala, kako resna je situacija v resnici bila - bila je zaprta v stavbi, ki jo je imela pod nadzorom mafija, ujeta med nekimi kurčevimi hodniki z žensko, ki je kar naprej obtoževala drugega moškega, policaja, ki bi naj vse tri spravil od tu, vendar ni bilo videti, da se bo to zgodilo zelo kmalu. pomislila je, da bi se najverjetneje rešila veliko lažje, če z njo ne bi bilo policaja - poklicala bi svoje redne stranke, mafijce, se s katerim zmenila za kakšno posebno presenečenje, potem bi pa jo že nekako rešil iz tega. ko je še malo razmišljala, pa je naposled prišla do zaključka, da bi bilo v resnici boljše čisto vse kot to, da je ujeta tukaj s policajem, ki se mu najbrž niti ne sanja, kaj se dogaja v stavbi in žensko, ki ima očitno nekaj z njim.

pogledala je po hodniku. bil je dolg - konca se skoraj ni videlo - in poln vrat, ki so vodila v prostore. "torej, policaj mason, kakšen je tvoj načrt?" je sarkastično vprašala, hkrati pa je bil njen glas tudi precej zapeljiv, saj nenazadnje z moškimi ni znala govoriti drugače kot, hm, zapeljivo.

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 08, 2013 8:35 pm

»zakaj bi se trudila ostati tiho? a si resno tako trapasta ali se samo delaš? tisti tip bi nas skoraj opazil da smo tu – misliš da bi te lepo pospremil do izhoda, če bi te opazil? kdo ve kaj dejansko je njihov načrt danes ampak glede na to, da jim ni bilo težko postreliti toliko ljudi v dvorani, dvomim da bi te pustili pri življenju. ampak ne, ti kar izvoli, nadaljuj z gobcanjem. mogoče lahko še pomahaš naslednjemu, ki ga bo prineslo mimo, in izdaš da se tu skrivamo,« je odvrnil na njene besede. še dobro da se je držal načela, da žensk ne tepe, ker ga je anthea s svojo jezikavostjo tako razkurila, da bi ji najraje primazal klofuto. ni mogel verjeti kako zelo neodgovorna je bila. »poglej, saj sem ti rekel, če te tako zelo moti moja prisotnost, pa pojdi. nihče te tu na silo ne zadržuje, še najmanj pa jaz,« je zasikal nazaj. »in če me je sprva dejansko skrbelo zate, mi je sedaj že žal, da sem te potegnil sem. jaz samo opravljam mojo dolžnost in če ne boš tiho, te bom s lisicami priklenil sem in te pustil tu,« ji je zagrozil, čeprav seveda nič od tega ni mislil resno, toda svetlolaska mu je z njenimi pripombami resnično zlezla preveč pod kožo. »od kdaj hudiča pa imaš v posesti pištolo? veš da je to kaznivo, če nimaš dovoljenja zanj?« zavzdihnil je in skomignil z roko. »okej, trenutno je tako ali tako povsem dobro, da imamo vsaj dve pištoli in smo tako bolje zaščiteni.«

»noben ni vedel, da se bo kaj takega zgodilo, ampak mi smo bili vsaj v pripravljenosti in imeli načrt kaj narediti, če se zgodi kaj takega. nisem jaz kriv, da so očitno pozabili posodobiti načrt teh prostorov. ko sem nazadnje gleda v tloris teh hodnikov, jih je bilo precej manj,« je zavzdihnil, ob čemer je popolnoma preslišal drugi del njenega besedičenja. in nato je tako kot anthea svojo pozornost namenil drugemu dekletu, ki se je predstavila. »najini imeni veš, za ostalo pa je bolje da ne. verjemi, meni je že žal da se s to vsevednico sploh poznam,« je ob tem nejevoljno ošinil antheo. »recimo le, da naju veže za antheine pojme očitno ne tako lepa zgodovina,« je pripomnil in zavzdihnil. zmanjkovalo jim je časa in namesto, da bi preučil kam morajo iti, se je podal v besedni spopad z dvema ženskami. šefica bo nad njim navdušena. »anthea ima otroka,« je nestrpno odgovoril na carmenino vprašanje. »a je sploh pomembno?« je potem zamahnil z roko. izgubljali so dragocen čas z vprašanji. »končno ena pametna. če me ni bi tale napadla, bi mogoče že bili na pravi poti ven,« je ošinil antheo ter jima pomignil, naj mu sledita.

»okej, dovolj je bilo sumničavosti. mislim da smo ugotovili, da noben od nas ni član tolpe. več časa kot bomo zavlačevali in stali na enem mestu, večja je verjetnost, da nas kdo najde,« je živčno dodal, naperil prožilec in nameril skozi vrata, ki so ločevala dva hodnika. pred njimi se je raztezal le še en sklop hodnikov. »torej, če se ne motim, smo trenutno v zahodnem delu in glede na to da smo se spustili navzdol, moramo biti pod zemljo. priti moramo na vzhodni del ali pa na severni del, tam so namreč izhodi ven. razen če ima katera od vaju kakšen boljši načrt.« vprašujoče je pogledal obe ženski in ob njuni tišini le kratko prikimal. »se mi je zdelo da ne. pa napnita ušesa na kakršne koli zvoke. trenutno ne vemo kdo je napadalec in kdo ni, tako da se bomo izognili vsem možnim ljudem,« je dal navodila in s pištolo, uperjeno naprej, stopil po hodniku.

Naslov sporočila: Re: halls Pet Apr 12, 2013 2:53 pm

tag here is mr. mason o'reilly and miss carmen morrison. smitten3

and i wrote around 738 words.

»oh skrivamo se? potem sem pa res prepričana, da nas tu ne bi odkrili zaradi česar drugega, kakor zaradi mojega čebljanja. ker smo na teh hodnikih, če kdo pride res tako neočitni« je zamrmrala ter zavila z očmi. če bi imela poleg nekoga takšnega kot je ona, ki se preprosto ni mogel ustaviti z govorjenjem ter ni nehal z odgovarjanjem, bi ga najbrž zvezala ter zaprla za prva vrata, zaklenila ter pustila tam, vendar v primeru, ko je bila ona tista, ki je ves čas vrtela jezik, tega preprosto ni ugotovila ter posledično najbrž tudi nikakor ne utihnila. »nisem rekla, da me moti tvoja prisotnost, le situacija v katero si me spravil mi ni všeč« je zamrmrala kar se da mirno, pa čeprav je imela v tistem trenutku občutek, da vse v njej ni ravno najbolj mirno, če bi lahko tako rekla. »sicer bom pa že preživela, zares se mi ne da hoditi nazaj« je skomignila z rameni. »oh, res bi me priklenil?« je narahlo privzdignila obrvi, nasmešek na obrazu pa je pokazal, da so jo njegove besede zabavale. že je hotela še kaj dodati, vendar je za spremembo ostala tiho in zopet skomignila ob njegovem vprašanju. »oh, boš že izvedel. lahko si razlagaš kot da je del mojega poklica in boš imel posledično mirnejšo vest, ja?« če bi hodila okoli brez pištole je bila iskreno prepričana, da bi ji glava prekleto kmalu odletela stran in res ni nameravala tvegati. kot lovka na glave se je tako ali tako preveč ljudem zamerila in preprosto je morala paziti na to, s kom pride v stik. »očitno so jih prekleto dobro posodobili« je dejala ter niti ni vedela ali je spet graja na račun policijskega dela ali kaj drugega, saj navsezadnje se je tako ali tako že začela ukvarjati s dekletom, ki je bilo še z njima in bi ji bilo ne glede na vse dobro ponuditi nekaj pozornosti. navsezadnje prepiranja z masonom je imela počasi že vrh glave in dejstvo o tem, da je najbrž povsem uničila svoj prvi vtis pri njemu, jo je sicer malce zabolelo, vendar ga je kakor vse svoje ostale občutke lepo ignorirala. »oh, res ti je žal?« mu je namenila nedolžen izraz na obrazu, nato pa skomignila z rameni. »ni čas, da bi razpravljali o tem kaj je bilo med nama, tako ali tako pa tudi mislim, da ni to ravno tvoja stvar, kaj je in kaj je bilo med nama, kajne? kot si rekla, ni pravi čas in to niso informacije, ki bi jih kakorkoli potrebovala v tem trenutku« je dejala ter narahlo privzdignila obrvi, ob omembu njenega otroka pa zopet prestrelila masona s pogledom. »daj, ji boš povedal še njeno ime?« je skoraj zarenčala proti njemu, kajti če kaj ni prenesla, je bilo to, da bi kaj izdal o joanni- že res, da je prej sama spregovorila, vendar tisto je bilo vse, kar je tudi lahko slišala, res mu ni bilo potrebno pomagati svetlolaski spravljati koščke sestavljanke skupaj. joanna je bila preprosto njena edina šibka točka in posledično ni hotela, da kdorkoli ve kaj preveč o tem, saj bi še prehitro znali izkoristiti. »nisem tale pač pa anthea,« je dejala ne kaj preveč navdušena, vendar kljub temu korakala naprej z njima. ob načinu, kako je spregovorila z njim je avtomatsko dvignila obrvi in čeprav se je prepričevala, da do svetlolasca ne čuti prav nič, jo je v tem trenutku vseeno popadlo nekakšno ljubosumje in najbrž, če se ne bi trudila imeti vsega pod kontrolo, bi še kaj neprimernega izrekla. vendar prekleto, saj si ga še zdavnaj ni lastila, saj ga sploh ni zares poznala. vse kar je bilo je bila ena noč in po tej je on izginil, njej pa pustil otroka, za katerega pa je bila sedaj pripravljena storiti praktično vse. vendar kakorkoli je bilo ni bil njen, to je bilo dejstvo, še zdavnaj ne, vendar kljub temu je čutila, da ji ni bilo vseeno. vendar pa, ko je spregovoril, kakor da je način s katerim je govorila z njim popolnoma ignoriral, je preprosto lahko normalno zadihala in se vrnila v svojo staro kožo. »in dejstvo, da je izhod najbrž zastražen si vštel notri?« je dejala, narahlo privzdignila obrvi, nato pa vzela pištolo iza pasu ter jo pripravila za sprožitev. ni vedela, koliko časa so hodili, ko so se naenkrat zaslišali koraki ter narahlo je zavzdihnila, uperila pištolo v smer iz koder so prihajali ter pogledala proti masonu. »in kaj sedaj?«

Naslov sporočila: Re: halls Sob Apr 13, 2013 10:24 am

"kaj pa, če se motiš?" je zmotila masona med razlago njegovega načrta, vendar je ta ni poslušal. šele takrat je opazila, da je tudi anthea od nekod potegnila pištolo in pomislila, da je morda tudi ona iz policije. je bila torej carmen v tistem trenutku edina neoborožena? to je ni niti malo motilo - vse do trenutka, ko so naenkrat zaslišali korake. mason in anthea sta bila videti kot profesionalca - kar sta seveda tudi bila - ona pa kot kakšna majhna, izgubljena deklica, ki nima pojma, kaj se dogaja okoli nje. kaj bi pa sploh lahko storila? "če mene vprašata je najbolje, da hodimo dalje." je odgovorila na vprašanje, čeprav je vedela, da ni bilo zastavljeno njej. "koraki tako ali tako prihajajo iz druge smeri... se mi zdi." in res se ji je samo zdelo, saj se so se že v naslednjem trenutku le nekaj metrov pred njimi odprla vrata, čez nekaj časa - dovolj, da jo je nekdo potegnil v enega izmed manjših hodnikov, saj so njeni refleksi takrat bili presenetljivo slabi - pa je skoznje nekdo izstopil ter s hitrimi koraki začel hoditi v vstran od njih. carmen je odleglo - če bi jo namreč dobili s tema dvema, masonom in antheo, in če bi jo dobila katera izmed njenih strank, bi bilo po njej. vsi trije so torej imeli svoj razlog, da pobegnejo iz te norišnice, vprašanje je bilo le, kako bodo to storili.

"pizda, kakšen policaj si ti," je bolj kot ne sama pri sebi razglabljala o svojem mnenju o masonu. čeprav je govorila tiho, je bila edina, ki je sploh spregovorila. šele čez nekaj trenutkov, ko sta ji oba namenila nekaj jeznih pogledov je ugotovila, da neznanec za seboj ni zaprl vrat, kar je pomenilo, da je morda v sobi še kdo. stopila je korak nazaj, se naslonila na zid, odprla majhno torbico iz katere je vzela svoj mobilni telefon, in svojemu šefu napisala sporočilo:
kaj za vraga se dogaja? sem v nekih kurčevih hodnikih s policajem in neko žensko. bolje za tebe, da me kateri izmed mafijcev ne opazi. sploh pa, si vedel za to? oh, in vesela bi bila nasveta, kako naj se rešim od tukaj. carmen. med pisanjem je ves čas pazila, da ne bi mason ali anthea nenamerno videla, kaj je pisala. v službenih mobilnih telefonih nje in vseh njenih sodelavk so bili vgrajeni čipi, da so lahko njihovi nadrejeni vedno vedeli pri kom so in kaj počnejo. carmen je ta mobilni telefon raje puščala izklopljen in se s tem izognila nadzoru, ki bi ga sicer imeli nad njo, tokrat pa je upala, da bo čimprej dobila odgovor, ki bo med drugim vseboval tudi nasvet za pobeg. ni minila niti minuta, ki so jo preživeli v popolni tišini, ko je prejela odgovor. njeni upi so se izpolnili in v sporočilu je bila do potankosti razložena pot iz stavbe. hvala bogu, je pomislila, nato pa stopila do masona in anthee ter spregovorila: "hej, vidva," ustavila se je, da je pritegnila njuno pozornost. "soba je prazna - ne sprašujta me, kako to vem -, zato lahko v miru govorimo. če se hočeta rešiti pojdita za mano v to smer," je z roko nakazala proti skrajno desnemu hodniku. "če se nočeta, pa ostanita tukaj, počakajta, da vaju kdo najde in ustreli..." ponovno se je za trenutek ustavila, saj ni hotela spet začeti z nakladanjem. povedala jima je bistvo, zdaj pa je bila njuna odločitev, za katero možnost se bosta odločila.

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 15, 2013 2:56 pm

ne vem kako se zdi vama, ampak se mi zdi da se je dogodek šele dobro začel, brezveze da že zdaj brez problemov pridejo do izhoda, kakšna zaseda, streljanje or something bi bilo usper če bi meli ;D

že je odprl usta, da bi obema ženskama nekaj zabrusil, a se je odločil, da bo ostal modro tiho. imel je občutek, kot da sta si obe za življenjski cilj izbrale to, da ga čim bolj potolčeta. a v tistem trenutku se je odločil, da jima ne bo več nasprotoval. kako že pravijo, pametnejši odneha? očitno je bilo, da se nobena od njiju ne zaveda, v kakšni nevarnosti so. pravzaprav so se obe obnašale, kot da pred nekaj minutami zamaskirani napadalci ne bi odpihnili glave polovici vseh gostov na dogodku. vsi trije so imeli prekleto srečo, da so ostali živi, a zdelo se mu je, da sta tako anthea kot carmen večino svoje pozornosti namenile dejstvu, da jih je vodil v rahlo preveč zakompliciran predel hodnikov, kot to, da so ubežali smrti. tiho je vzdihnil in izdihnil, da pomiri misli – v nasprotnem primeru ne bi zmogel držati jezika za zobmi in tako bi se lahko pričkali ure in ure. »okej. poslušajta. očitno je, da nobena od vaju ne zdrži moje prisotnosti. to popolnoma razumem, navsezadnje tudi meni ni lahko ostati tiho ob vajinih golobih razmišljanjih. ampak a lahko prosimo toliko potrpimo drug z drugim, da nepoškodovano pridemo iz teh labirintov? potem vama obema obljubim, da me ne bosta nikoli več videli,« je dejal, njegov pogled pa se je ob tem nekaj sekund več zadržal na antheinem obrazu, nenazadnje sta bila s carmen popolna neznanca in če se niso njune poti križale do tega trenutka, se verjetno ne bosta več videla.

»mislim da nobenega od nas ne zanimajo podrobnosti o življenju koga drugega. obtičali smo skupaj in mislim da imamo največ možnosti, da se nepoškodovani vrnemo nazaj k svojim življenjem, če se držimo skupaj. če pa ima kdo namen oditi sam svojo pot, pa ga ne bo nihče zadrževal,« je z debato zaključil mason in porabil vse svoje moči, da ni zavil z očmi. zdelo se mu je, kot da se je v teh tunelih znašel ob boku dveh najstnic, ne odraslih žensk. »pravzaprav je v tem trenutku petdeset petdeset možnosti da je vhod zastražen ali pa da ni. in če slučajno bo zastražen, bomo o možnostih debatirali, ko pridemo do te točke. sigurno obstaja kakšno skrito okno, lina ali kaj podobnega, skozi katero se lahko stlačimo na prostost. razen če je katera od vaju preveč fina in ji je pod častjo se plaziti po prahu in med rešetkami,« je dodal, tokrat nekoliko bolj potiho.

ko so se zaslišali koraki, je tudi sam potihnil, a carmenine besede so se uresničile – koraki so se oddaljevali, tako da tudi njegovo telo sedaj ni bilo več tako napeto in roke, v katerih je držal pištolo, je nekoliko povesil v tja. opazil je, da se je carmen ob tem umaknila v temnejši del sobe, a razsvetljen ekran njenega mobitela je nakazoval na to, kaj počne. kako zavraga je dobila signal telefona, če pa so bili vsaj 200 metrov pod zemljo, mu nikakor ni bilo jasno. ob tem se je obrnil nazaj k anthei, v upanju, da se je v tem času vsaj malo spametovala. »glede na to, da imaš toliko proti mojemu načinu reševanja… imaš ti kako boljšo idejo?« a očitno je carmen že imela pripravljeno reševalno akcijo. ob njenih besedah se je rahlo namrščil. »ne ne, mislim da je sedaj pravi čas, za vprašanja. nimam pojma kdo si, prvič te vidim in kolikor vem, tvoje ime sploh ni carmen. zaradi mene lahko dejansko res delaš za tolpo, mafijo ali kakega drugega kurca, in v trenutku, ko pomislimo glavo ven, ostanemo brez nje. tako da če ne razjasniš teh svojih informacij, ne grem s tabo nikamor. toliko se pa že znajdem, da pridem ven živ in zdrav,« je odvrnil njenim besedam. »kako naj vem, da so te informacije sploh verodostojne? kdo ti jih je dal?«

Naslov sporočila: Re: halls Pon Apr 15, 2013 6:44 pm

tag here is mr. mason o'reilly and miss carmen morrison. smitten3

and i wrote around 964 words. skoraj da je tole malce zmedeno napisano xd but here we go, action! (:

ob njegovih besedah je za trenutek presenečeno zamežikala, nato pa dvignila pogled k njemu. saj je vedela, da je bila malce nesramna danes, vendar… vse skupaj se je tako ali tako tikalo skrbi, da bi joanna ostala brez nje in to je bilo vse, to je bilo vse kar jo je pravzaprav motilo. in ravno zaradi tega se je komaj v tem trenutku zavedala, da je bilo njeno obnašanje očitno le malo preveč na robu otročjega, kar je le potrdilo dejstvo, ko se je njegov pogled za nekaj sekund ustavil na njenem ter ob tem je sklonila glavo. »nisem mislila tako…« je zamrmrala. sicer res, da si je prizadevala, da bi bila joanna le njena, da on preprosto ne bo niti približno vedel zanjo, vendar sedaj, ko jo je za nekaj trenutkov postavil na realna tla. vendar dokaj hitro je zopet vzdvignila glavo, odločena, da sedaj ni čas, da o tem premišljuje. bilo ji je sicer jasno, da mu zopet ne bo dovolila, da odide iz njenega življenja, po tem ko se je komaj prikazal nazaj. že res, da je še vedno hotela, da zadeva z joanno ostala skrita, vendar… vseeno. odmaknila je to zadevo na stran in ob njegovi pridigi, ki tokrat za spremembo ni letela nanjo je za spremembo ostala tiho, saj se ji res ni dalo te debate držati v nedogled. »če bomo seveda imeli sploh čas za debato« je narahlo privzdignila obrvi nato pa se s presenečenim izrazom zazrla vanj. »nisem preveč fina in plezala sem že po hujšem, tako da…« je dejala ter za nekaj trenutkov obdržala pogled na njem, češ da jo tlači v napačno kategorijo, nato se pa obrnila proti svetlolaski. »zanjo pa ne vem, naj sama odloči« je zamrmrala, ne da bi še kaj dodala, vendar vseeno jo je mučil tisti mali dvom, da bo dekle, kakor že cel čas sumničava do celotnega načrta, kar ne bi bilo nič novega. pa saj je bila ona tudi, vendar kaj se hodnikov tiče, glede na to, da ni kazalo izhoda, a sedaj se je tako ali tako sprijaznila s situacijo in ni imela druge možnosti. ob korakih se je previdno pomaknila nazaj, pištolo pa držala trdno v rokah, še vedno pripravljena, da jo v vsakem trenutku sproži, če bi se neznanec preveč približal. ob tem je opazila, da svetlolaska tipka po telefonu ter ni se mogla upreti, da ob tem ne bi zavila z očmi. resno? v tej situaciji se je spravila tipkati, tu v rovu, kjer je imela še po nekem čudežu signal? ni bila več tako prekleto prepričana, da dekle zares ni imelo zvez z mafijo, zares ne. preprosto je začela nekako dvomiti v vse njene besede nocoj in ko je spregovorila, je zadevo le potrdila- kdo drug, bi pa naenkrat dobil izhod iz situacije? za masona bi še verjela, ker je policist, vendar ne zanjo, ki je bila na začetku tudi prekleto sumničava do njega in veze z policijo sigurno ni imela. »nisem rekla, da imam kaj proti, le ne bi rada, da je bil nocoj zadnji dan, ko sem videla hčerko« je zamrmrala v svojo obrambo, ko je njene misli preusmeril od carmen ter se zazrla navzgor proti njemu. »sicer pa, lahko preverimo položaj na hodniku in če se bo izkazalo, da so blizu… bi prezračevalnik znal biti dobra rešitev, vsaj da se spravimo v neke druge prostore« je dvignila pogled v sledi prezračevalnikov ter se namrščila. »in očitno, če bi hoteli to izpeljati iz te sobe to tako ali tako ni mogoče« je še dodala ter narahlo zavzdihnila, nato pa je vse skupaj prekinila svetlolaska z njeno rešitvijo ter radovedno dvignila obrvi. »izvoli in odidi, reši si rit, vendar jaz ne bom tvegala pred njimi, še vedno so lahko tu« je za razliko od masona ponudila preprosto rešitev ter pokazala na vrata. »in kot je dejal mason…« je za spremembo uporabila njegovo ime ter prekrižala roke na prsih. »ne vem, če gre tem virom verjeti. malce dvomim, da nimaš veze s tolpo, kajti kdo drug, pa bi ti ponudil izhod?« je nadaljevala ter skomignila z rameni. »tako da stori kar hočeš, vendar jaz ne grem daleč stran, nisem preveč prepričana, da je tip odšel, vendar… če hočemo kam priti je pa vseeno pametno, da pogledamo kaj se dogaja, kajne? in ti potem oditi če hočeš, meni je vseeno« je dejala povsem ravnodušno. če je hotela tvegati glavo, jo je lahko, ona svoje ni nameravala. vendar kakorkoli, zopet je pištolo usmerila predse, ko so zopet stopili na hodnik ter naredila nekaj korakov, ko se je iz enih vrat prikazal neznanec, ki jih je v hipu opazil. »oh prekleto« je dejala ter v hipu ustrelila v nogo, toliko, da so pridobili na času, kajti kljub vsemu, ni bila pripravljena biti kriva za še eno življenje nocoj in skoraj avtomatsko, ko je hotela odpreti vrata, da bi se skrili pred neznancem zaletela v masona. presenečeno je zamežikala, ko se je zavedala kaj se je zgodilo ter dvignila pogled navzgor proti njemu. že je hotela dodati opravičilo, nato se pa namrdnila. »lahko se odmakneš, tip bo morda prišel toliko k sebi, da nam odpihne možgane, jaz pa ga ne bi rada imela na vesti« je zamrmrala ter se končno odmaknila od njega v sobo, pustila njega notri, pri carmen pa radovedno privzdignila obrvi. »kaj nimaš ti druge rešitve?« je zamrmrala, saj res ni vedela kdo je pravzaprav dekle in res ni imela nobene želje, da še kakšen primerek kot je bil tip, ki se je ukvarjal z bolečinami v svoji nogi jih napade. »sicer pa, nimamo več veliko časa. je možnost, da pobegnemo?« je dejala ter se ozrla proti sobi, v iskanju prezračevalnika, skozi katerega bi se dalo preplezati, navsezadnje mimo tipa ni hotela riniti, pravzaprav je samo čakala, da zopet zasliši strele, tokrat iz njegove pištole.

Naslov sporočila: Re: halls Sre Apr 24, 2013 2:24 pm

verjetno bi bilo potem vseeno bolje končat s tem? domnevam da carmen ne bo več pisala, sem čakal več kot teden dni na njen odpis...

mogoče so bile njegove besede preostre, a očitno so delovale. vsaj na antheo, medtem ko je carmen še vedno ostajala ista neznanka v matematiki, za katero se je odločil, da nima dovolj potrpljenja, da jo rešuje. »poglej, sploh ni važno. že od najinega prvega srečanja tu si mi dala vedeti, da me nimaš najraje in to se trudim sprejeti. trenutno si želim le, da bi vsi trije brez večje praske prišli srečno domov, okej?« je rekel anthei in ob tem ošinil še carmen, ki je brez besede še vedno stala ob strani in poslušala njun pogovor. »in obljubljam ti, da danes ne bo zadnji dan, ko boš videla hčerko. samo ostati moramo skupaj, brez kakšnih skritih namigov in skrivnosti,« je dodal. morali so sestaviti rešitev za pobeg, a veliko možnosti niso imeli. noben od njiju ni poznal izhoda ven, in skrivnostnemu rešitelju, ki je kontaktiral carmen, ni imel namena zaupati. kolikor je vedle, bi jih pot lahko pripeljala naravnost v leglo teh mafijskih podgan. »ja, lahko bi šli skozi prezračevalnik,« se je strinjal, ko je njegov pogled ujel rešetko na strehi, a do njega sta jih ločila dobra dva metra. če ne bo šlo drugače, bo sam pomagal obema dekletoma, da se obesita nanj, sam bo pa že poiskal drugo pot.

»okej, umaknita kremlje, dekleti, nimamo časa za napadanje drug drugega,« je odvrnil, vendar ob antheinem napadu na ubogo dekle ni mogel skriti nasmeška, ki se mu je prikradel na obraz. odrinil je misli, ki so se mu porajale, na stran, ter odprl vrata na hodnik. ošinil je obe možnosti, v katero jih je vodil razcepljen hodnik, a še preden je uspel kaj predlagati, jih je presenetil nekdo od članov tolpe. očitno je bil sam tako presenečen nad njimi kot so bili oni nad njim, in anthea je njegov trenutek obotavljanja takoj izkoristila zase in sprožila strel. »dobro meriš,« je z rahlo presenečenim izrazom na obrazu pripomnil, preden se je s telesom zaletela vanj. »ampak se ti ne zdi da bi bilo bolje, če bi pobegnili proč od njega, ne vem, nekam na hodnik, kot pa da ostajamo ujeti v tej sobi brez izhoda?« je dejal, ko so se njegove roke oprijele njenih nadlahti in jo nekoliko prestavile na stran, da je dobil prosto pot. če bi bila situacija drugačna bi njuno bližino vsekakor izkoristil za vse kaj drugega, a trenutno je bilo pomembno le to, da se rešijo. »bingo.« čez ustnice mu je šinil nasmešek, ko je opazil nekakšno lino v steni, ki je verjetno služila prestavljanju denarja iz eno sobo v drugo. stekel je proti njej, umaknil stol, ki je blokiral vhod vanjo ter se zazrl skozi temen prostor. lina je bila široka in visoka kakšen meter in kolikor je lahko potipal vanjo, se je spuščala v nadstropje nižje. »kakšno je vajino mnenje o spuščanju po toboganu?« je namuznjeno dvignil obrv, prestavil pištolo v drugo roko, se skobacal na rob line ter se, preden se je spustil v globino, obrnil k dekletoma. »se vidimo na dnu,« jima je pomežiknil in že ga ni bilo več.