VIP section

Naslov sporočila: Re: VIP section Pet Mar 08, 2013 8:35 pm

tag here is mission, smitten3

narahlo je primaknila vrata, tako da so se na strežaj odprla ter preko njih je pokukala njena svetla glava, sicer čisto toliko, da je imela pogled v sobo ter se kakor otrok nasmehnila ob pogledu na spečega brata, za trenutek odmaknila glavo, kakor da bi se ustrašila, da jo je opazil in da ga je zbudila, nato pa je zopet pokukala v sobo. pravzaprav je v tem trenutku najbrž celo izgledala kakor otrok, ki opazuje nekaj prepovedanega in zavedala se je, da… ji je bil on nekako prepovedan, vse kar je čutila do njega, ji je bilo prepovedano. že res, da ni sama sebi priznala, da do njega skrivoma čuti nekaj več kot le bratsko ljubezen, vendar bilo je dejstvo, da je to bilo tam. narahlo se je nasmehnila, ko je tako spal, pravzaprav brez kakšnega znaka, da ga bi kaj koli mučilo in ob dejstvu, da je v redu, je bila tudi ona srečna. počasi se je pomaknila nazaj, priprla vrata ter odšla v kopalnico, se urediti- stopila je pod tuš, se ovila v brisačo ter odšla v sobo- za danes je imela pripravljeno posebno opravo, ker jo je čakalo posebno delo. čipkasto rdeče spodnje perilo, oprijeta črna oblekica, ki je definitivno kazala preveč, visoke pete… oh ja, praktično popolna oprava za danes večer. ko je nanesla še nekaj ličila, je v sobo skočila še po torbico, v katero pa je iz same previdnosti stlačila poleg telefona ter ostalih obveznih reči, tudi drogo- pa to ne tisto navadno, pač pa tisto, ki jo preprosto zliješ v pijačo, da se človek več ne zaveda kaj počne- in ravno to je potrebovala danes, ravno danes, ko je imela nalogo, dobiti nekoga v pest- in tole bo definitivno olajšalo nalogo. preden je odšla, se je zopet previdno ustavila ob bratovi sobi, zgolj da bi preverila, če je v redu ter se počasi od tihotapila do njegove postelje, ga poljubila na čelo ter pri tem sama pri sebi izrekla obljubo, da bo kmalu nazaj. in res ni trajalo dolgo, da je odšla iz stanovanja, do kluba, kjer je bila v bistvu zmenjena, prav tako pa tudi ni imela posebnih komplikacij, da je pristala v vip predelu- tako ali tako je večina vedela, da je sama del tega in tukaj preprosto ni bilo nobenih komplikacij. vstopila je v prostor, odložila torbico nekam na rob, medtem ko je iz nje potegnila majhno vrečko, v kateri se je skrival bel prašek- mamilo, katero ji bo več kot očitno še kako prav prišlo nocoj ter ga zatlačila v čevelj, si popravila obleko, nato pa previdno sedla na kavč, medtem ko je čakala, da se pridruži neznanec, ki je bil nocoj njena naloga oziroma žrtev osebno. vedela je da je tipu ime leon zecker, ki jo je tako ali drugače očitno hotel vzeti v svoje vode, med prostitutke, nad čemer pa šef ni bil najbolj navdušen in sicer da naloga načeloma naj ne bi bila najlažja- možakarja nekako spraviti grdo na realna tla. hja no, če bi ob tem iz nekega zornega kota gledali na poppy, katera je imela to nalogo v rokah, je definitivno ne bi ocenili kot dekle dekle, ki bi se ji po glavi podile bilo kakšne slabe misli, vendar glej ga zlomka, za seboj je imela več tega kot bilo katero slabo dekle oziroma nekdo, ki se je slušalo za to izdajati. ko je kljuka zaječala je bila v hipu na nogah ter si popravila frizuro, ko je neznanec vstopil. na njenem obrazu se je zarisal nasmeh- pa ne zaradi pogleda nanj, pač pa zaradi pogleda na tisto, kar je imel v rokah- pijačo in ravno to je potrebovala, da mu mamilo strese notri. naredila je kar seda nedolžen nasmešek, preden je pristopila do njega ter ga narahlo prijela za kravato, medtem ko se mu je približala, toliko, da mu je lahko na uho zašepetala ime ter ga povlekla h kavču. za nekaj trenutkov se jo je celo polastil strah, da bo hotel igrati po svojih notah ter ob tem se je povsem nemočno ugriznila v ustnico. vendar ko se je sesedel nazaj na kavč, odložil kozarec na mizo poleg, je dokaj hitro ugotovila, da ima že nekaj alkohola v krvi in ravno tisto mamilo bo dovolj, da se ne bo zavedal kaj dela. ni trajalo dolgo, ko je že plesala v njegovem naročju ter ena zadeva je vodila k drugi in medtem ko se je on ukvarjal s tem, da je poljubljal njen vrat, je previdno potegnila vrečko iz roba čevlja ter že ko se je hotela lotiti odpiranja z eno roko, je prišlo vprašanje s strani neznanca- ni je zmedlo to, zmedlo jo je dejstvo, da jo je ob tem zmotil. kolikor se je hitro dalo se je zbrala ter nekako preusmerila njegovo pozornost, ko je v kozarec spravila mamilo, vrečico zatlačila nazaj, da slučajno ne bi bilo kje kaj najdeno, nato si pa vidno oddahnila. ni vedela koliko je minilo, ko ji je za trenutek uspelo se spraviti iz njegovega prijema z povsem bednim izgovorom, da mora na stranišče. vzela je torbico ter hitro skočila na toaleto, toliko da je telefon pripravila za snemanje, se vrnila nazaj ter torbico in telefon postavila tako, da slednji ni bil opazen, sploh pa ne dejstvo, da kamera teče. za trenutek je že obstala na mestu, ko je opazila, da je še nekaj tekočine v kozarcu ter oblila jo je tista vročica, ki je oznanjala, da je njen načrt propadel. vendar ko se je leon zopet zavedal njene prisotnosti, je vzel kozarec v roke, ga izpil do konca ter nato pa jo potegnil za roko ter ob tem se ji je na obraz zarisal nasmešek. vedela je, kako bo zadevo izpeljala, tipa bo preprosto prikazala v najbolj grobi luči kar se da, vendar definitivno ne bo spala z njim in pravzaprav sploh ni dvomila, da bi šel tip lahko predaleč in vse skupaj predstavila kot siljenje vanjo je bila odlična zadeva. in res ni potrebovala dolgo da je vso zadevo spravila na dvajsetminutni posnetek, medtem ko je tip v bistvu zaspal na kavču, ona pa je preprosto vzela svoje stvari ter odšla iz prostora, videoposnetek pa že poslala naprej- kakorkoli je bilo, naloga je bila opravljena.

Naslov sporočila: Re: VIP section Tor Apr 30, 2013 7:06 pm

tag; cay & theo
note; mission

vsak dan se je bolj zavedal, da z mislimi še zdaleč ni pri stvari. naenkrat je bil notorious zadnji kraj, kjer bi želel preživljati svoj čas, vsak opravek povezan s tolpo pa neizmerna muka. vendar posli ga nikakor ne bodo čakali. ni bil v poklicu, kjer bi si lahko privoščil počitnice ali našel začasnega namestnike, medtem ko si bistri glavo. vsaka tovrstna poteza bi pomenila spremenitev ravnovesja na samem vrhu in hitro bi se našel kdo, ki bi izbrskal njegovo šibkost ter ga butnil s stolčka. česar ni nameraval narediti, ne glede na vse. notoriousu je šlo bolje kot kadarkoli poprej, dekleta so bila zadovoljna, tolpa ni imela problemov z mafijo in razen manjših aretacij so se po večini kar vsi držali pri tleh, niso vzbujali dodatne pozornosti. vendar je imel en velik problem, ki ga je bilo nujno potrebno čimprej eliminirati preden bi prerasel v obsežno katastrofo, ki bi za seboj potegnila celotno mesto. v filadelfiji so sicer bile manjše tolpe, a bile so skrajno nepomembne. večinoma so se ukvarjale s preprodajo na ulici ali dveh in so bili kot gupiji, majhne ribice brez posebne vrednosti. predstavljali niso nobene grožnje. zalomi pa se, ko se v tvoje posle začne umešavati mafija iz sosednjega mesta in poskuša svoje strupene tace stegniti po tvojem teritoriju, in tega ni nameraval dopustiti pod nobenim pogojem. sprva je bil sklenjen sporazumen dogovor, ki so ga bloodsi spoštovali, a ga niti slučajno niso nameravali več, če jim tisti drugi, tako imenovani creeks, neprestano uničujejo posle. zato je bil dogovorjen sestanek na domačem ozemlju, v eni od privatnih sob notoriousa. ni se nameraval slepiti – obstajala je velika verjetnost, da bodo stene sobe na koncu povsem premazane z ogromnimi madeži krvi, ne nujno v celoti sovražnikove. vsi so bili obveščeni o sestanku in v stanju pripravljenosti, v samo sobo pa je nameraval vstopiti s temnolascem, ki je imel trenutno njegovo popolno zaupanje, in dekletom, ki si to morda še utegne priboriti, vsekakor je imela dovolj potenciala.

za pasom je imel na vsaki strani zateknjeno po eno pištolo. tretja je bila opasana spodaj na mečih, četrto je imel v roki in jo vrtel okrog kazalca. ni se je trudil skriti. na njegovi desni in levi sta že sedela oba pomočnika ali neke vrste varnostnika. čeprav mu zdajle ne bi moglo biti bolj vseeno, kako se bo odvil sestanek. ''prihajajo,'' je zamrmral predse besede namenjena obema pripadnikoma tolpe in še naprej vrtel pištolo sem ter tja. vrata v sobo so se odprla in varnostnik je v sobo spustil vodjo ter njegovih pet podanikov. že na samem začetku so torej kršili pravila, ko pa je bil dogovor, da jih s seboj pripelje maksimalno tri. nedvomno bodo nastale velike težave. ''pozdravljeni,'' je pozdravil, ne da bi se ozrl proti njim, in pomignil na sedež nasproti njegovega, ostali silaki bodo pač morali malce stati na svojih nogah. ''cay yates,'' je pokazal na dekle na njegovi desni in nato še na temnolasca na drugi strani: ''theo perreault.'' je svoj pogled priklenil na tipa nasproti njega in na kilometre daleč se je videlo, da ni pri volji za tole sranje, katerega so si privoščili. ''lahko bi ti odpihnil možgane že samo zato, ker si sabo privlekel 5 svojih steklih psov. dogovor je bil drugačen,'' je nadaljeval in ni niti trznil, ko se je omenjenih pet pričelo prijemati vsak za svoje orožje. ''hočem te ven iz mesta,'' je dodal in zoožal pogled zgolj na vodjo. ''tukaj mi je všeč, mislim, da bom ostal,'' se je glasil odgovor prepotentnega cepca in kellan je proti dekletu nakazal z roko. očiten znak za cay, da mora pognati kroglo v tistega, ki se ji zdi najbolj butast. izbire je imela vsekakor dovolj.

Naslov sporočila: Re: VIP section Sre Maj 01, 2013 11:07 am

the mission

vstopila je skozi zadnja vrata iz stranske ulice v notranjost notoriusa in jo mahnila čez številne hodnike in do sobe, kjer so bili domenjeni. v pozdrav obema temnolascema je ustnice ukrivila v kratko sled skoraj vzpodbudnega nasmeška. nocojšnji meni je ponujal še eno tolpaško nalogo za katero se je javila kot varnostnica, skupaj s theom ob boku. z njim sta že nekaj imela, medsebojno sodelovanje prakticirala tudi v postelji, toda v tem trenutku še zdaleč ni bil čas za izkazovanje kakršnekoli pozornosti spominu na njiju brez ene same male krpice na telesu. profesionalnost je morala biti ena A, kajti njun vodja se z manj ne bi zadovoljil. še posebno ob tako pomembni zadolžitvi, ki jo je imela za opraviti nocoj in resnosti težave s katero so se v tem večeru imeli za soočiti. nihče ni dobro prenašal, ko se je tolpa iz sosednjega mesta začela vmešavati v tvoje posle in mešati štrene vsem naokoli. bilo jebanje direktno v glavo in samo klicalo je po sankcijah, ki bi vodjo nasprotne in konkurenčne tolpe domov odpeljalo nič drugače kot v lepi črni krsti. včasih se primernega dogovora ni dalo skleniti zaradi butastih prepotrebnežev na eni strani, preveč željnih še dodatne moči, kar je kar klicalo po medsebojnim obračunom. dvomila je v najditev skupnega jezika med kellanom in tisto drugo vodjo, naenkrat bo na kupu preveč tetosterona v merjenju moči in dokazovanju kdo ima večjega. prelivanje krvi bo gotovo neizogibno, zato se je temu primerno pripravila tudi ona. dve pištoli za pasom, tretja v polškornju in nož v žepu usnjene jakne se je zdelo dovolj za nocojšnjo pričakovano družbo. pod ohlapno srajco zatlačeno v ozke črne jeans hlače, ki so se njenih vitkih nog oprijemale kot druga koža, je obenem za dodatno zaščito sicer nosila še neprebojni jopič, ki ga je prejšnjega dne našla med svojimi stvarmi. ostal ji je očitno iz časov, ko je služila kruh v policijskih vrstah in ne da bi vedela zakaj, ga je prinesla s sabo iz new yorka. nehoteno dejanje se bo izkazalo kot pravilno, navsezadnje ji bo jopič pod srajico nocoj prišlo še prav ob morebitnem strelskem obračunu - smrt ji ljuba ni bila pretirano in želje pridružiti se angelcem na nebeškem svodu pri njihovem petju in brenkanju na harfe, resnično ni imela. čeprav bo gotovo prej kot v nebesih pristala doli v peklu pri hudiču in mu delala družbo.

do zob oborožena je tako skupaj s theom sedela poleg kellana in zbrano strmela v zaprta vrata pred seboj. ena dlan ji je ves čas pripravljeno počivala v naročju, kjer so se prsti oklepali pištole, z drugo roko pa se narejeno brezbrižno zdolgočaseno s podlahtjo naslanjala na naslonjalo svojega stola. brezbrižna ignoranca do celotnega dogajanje je bila samo odlična krinka za takojšnjo izgubo pozornosti prišlekov. vsakega posebej je sicer premerila, ko so se naposled le nagnetli v vip prostor in čutila vroče nezadovoljstvo kellana, katero je v oblakih pare kar puhtelo od njega. takoj je postalo jasno, da sestanek ne bo potekal mirno in brez uporabe orožja. na kratko je pokimala, ko jo je predstavil in čutila kako je tip takoj izgubil pozornost zanjo. verjetno je kot vsi ostali bil mnenja, da je tam le kot okrasek s svojo drobnostjo in da njena vloga ni bistveno pomembna. v njegovih očeh je zagledala preblisk pohote ob premerjanju njenega obraza in očitno jo je imel za striptizeto ali cipo, ki jo kellan poriva v svojem prostem času. kakšna napaka! in še ena mnogo večja ob njegovem odgovoru, da se njegov namen ni spraviti ven iz mesta po hitrem postopku. namuznjeno je opazovala prijemanje za orožje njegovih pribočnikov, ki so se dvigali precej visoko nad njo in njene sedeče postave na drugi strani mize. pištolo v roki je neopazno preprijela in odstranila varovalo. znak njene vodje ob njej je bil jasen in ni pomišljala, ko je kar sede in pod mizo pritisnila na petelina. točno pred seboj je imela enega izmed silakov in oglušujoč strel je napolnil sobo, ko je krogla dosegla svoj cilj in jo našla v kolenu gorile pred njo. "prekleta kurba me je ustrelila!" je boleč krik tepca s kletvicami nadomestil zvok strela in za trenutek se je čas ustavil. za ravno dovolj, da je silakovo izgubljeno orožje, katero je odneslo nekam pod mizo k sebi potegnila z nogo. sklonila se je ravno pravi čas za pištolo, kajti sicer bi ji nekdo drug verjetno odpihnil možgane, tako pa jo je bilo deležno le njeno naslonjalo. "kurba bo naslednjič ciljala malo višje in ti odpihnila jajca," je hladno glasno izrekla na stokanje njenega ustreljenca, ko se je dvignila na noge z vsemi svojimi 160 centimetri in ošinila možakarjevo postavo na tleh. "in ti - zgrešil si," je pogled preusmerila na tistega, ki ji je hotel kroglo poslati v glavo in proti njemu sedaj držala uperjeno pištolo in tisto drugo, ki jo je pobrala s tal proti glavi njihove vodje. v vsakega bi lahko istočasno poslala po eno kroglo, kellan bi ji moral samo pomigniti s prstom. "no no, mirno kri punčka. vidim, da si za gretje postelje izbiraš precej vročekrvne stvarce, kellan." stisnila je ustnice ob govorjenju cepca in prst še vedno držala nad petelinom. vsi štirje še na nogah na njegovi strani so enako držali pištole usmerjene direktno v njo. "kaj ko bi tole svojo deklico prepustil meni in mojim fantom za to noč - in še kakšno. male divjakinje me rajcajo in če me prepriča, te morda pustim pri miru."

Naslov sporočila: Re: VIP section Sre Maj 01, 2013 3:13 pm

tag; kellan and cay

Smisla svojega življenja že dolgo ni več videl in nekako je bila tolpa tista, ki mu ga je tu in tam vrnila ali pa v njegovo sicer zdolgočaseno rutino vnesla nekaj zabave in nevarnosti. Ni bil ravno navdušen, ko se je v sobi – praktično obdan z oboroženimi nasprotniki – znašel s Cay, z dekletom, ki mu je morda pomenila več, kot je sam sprva mislil, in Kellanom, ki se mu niti slučajno ni smelo pripetiti nič nepričakovanega, toda vsaj revolver v desnici je uspešno krotil njegovo nervozo. Deloma tudi nož v zadnjem žepu in še ena pištola za pasom. Vsi trije so bili do zob oboroženi, toda to prednost je na hitro izničila peterica goril, ki so – s svojo vodjo na čelu – predstavljali precejšen zalogaj. Prestopal se je nekje za temnolaščevim hrbtom, sem in tja ošinil še postavno deklino na njegovi levi; več kot očitno je bila vredna greha in obenem vsakršnega zaupanja. Čeprav je sprva kazalo nasprotno, ga vendarle nikoli ni pustila na cedilu in vsakdo, ki je dvomil vanjo, je na koncu ostal prijetno presenečen. Na hitro je pokimal, ko je Kellan omenil njegovo ime, precej dramatično nabil pištolo in jim tako dal vedeti, da se z njim ni pametno igrati, toda mogoče je bilo slednje povsem odveč. Verjetno niso pred njimi zaenkrat imeli niti najmanjšega strahu, bili so v veliki premoči in z enim samim strelom bi lahko njemu ali Cay odpihnili možgane in nato na hitro opravili še s človekom, ki bi ga pravzaprav morala obvarovati. Ravno zato je tako nervozno pogledoval od enega do druge, preštel vsaj sedem nabitih in pripravljenih pištol, nekaj jih je zagotovo še moralo ostati skritih, vsi moški pa so dajali vtis, kot da to ni bila njihova prva ''potencialna morija''. Naravnost prekrasno.

Ni se nameraval oglašati, zgolj pustil je, da je Kellan povedal svoje, je pa bilo kristalno jasno, da stvari ne bodo dolgo potekale tako zelo mirno. Temnolascu se je verjetno že sanjalo, da se bodo morali počasi znebiti vsaj polovice, če želijo ohraniti vsaj osnovne možnosti za preživetje in ko je naposled le pomignil temnolaski naj se loti prvega, je z zadovoljstvom opazoval njeno reakcijo. Milostna. Definitivno milostna, je pomislil, ko ga je zadela v koleno, pri tem je debeluh nemarno klecnil in kri je brizgnila preko snežno bele stene. »Napačne si se lotil,« je povsem z mirnim glasom ter srcem, ki mu je razbijalo kot prenapolnjen pralni stroj, svoj revolver uperil v glavo tistega, ki je malo prej ustrelil proti Cay. Saj ne, da bi ga pobralo, če bi jo kdorkoli ranil, toda niti slučajno ni dovolil, da se je kdorkoli spravljal na njegove sodelavce – pa naj je bil to kdorkoli. Brez pomisleka je pritisnil na petelina in mu v sredo čela pognal naboj, tisti dve pištoli, ki ju je revež stiskal v potnih dlaneh, sta s trkom pristali na tleh, kmalu za tem pa še njegovo truplo. Na steni za njim se je zarisal krožno razpršen madež, očitno precej fascinanten za preostalo peterico, ki jim je pogled planil od njihovega kolega naravnost tja. »Še kdo?« je pametoval, ko je preostanek napadalcev že dvignil roke in z dvema samima izjemama, so bile vse pištole uprte naravnost v njunega vodjo. Očitno je bil to njihov edini cilj, če ne bo šlo zlahka, bodo preprosto pospravili Kellana, kaj drugega jim tako ali tako ni preostalo, glede na to, da se je on sam že lotil selekcije njihove vrste. »Zakaj ne bi raje poskusili malce prijazneje, s pravičnejšim pristopom, glede na to, da ste vi tu tisti, ki so povsem odveč. Sploh, če si ne želite kluba zapustiti zapakirani v črne vreče,« je še zasikal skozi napol priprte ustnice, potem pa s pogledom ošinil dekle poleg sebe. Je bila pripravljena, da sedaj koga dejansko nacilja v betico?

Naslov sporočila: Re: VIP section Ned Maj 05, 2013 4:55 pm

tag; cay & theo
note; mission

dovolj je bil preprost gib dlani in rjavolaska je točno vedela, kaj je njena dolžnost. z odobravanjem je pogledal proti njej in opazil, da je pištolo pripravila brez oklevanja. prostor je zapolnil prvi strel iz verjetno mnogih in ogromen silak z butastim ksihtom je zarjovel na ves glas. morda bi se mu celo smilil, če ga v osnovi ne bi tako preziral. nikoli več ne bo hodil kot poprej, ubogo ščene. namrščil se je, ko si je nekdo na drugi strani mize drznil dvigniti pištolo in jo usmeriti proti cay. na srečo se je dekle sklonilo navzdol in za las jo je zgrešila krogla, ki je tako napravila luknjo skozi naslonjalo njenega sedeža. ''kurba bo naslednjič vsekakor nekomu odpihnila jajca. usedite se in utihnite – nikogar ne zanima vaše jambranje,'' je preglasil vse ostale, ko so se moški začeli zgrinjati s pogledati nad edino žensko v sobi in nedvomno jim je na pamet padlo kar nekaj možnih razpletov. verjetno bi si jo delili, preden bi jo dokončno fentali. nekaj, česar nikakor ni nameraval dopustiti. sranje, kako so se mu gnusili. ''kajne? smešno, kako radi podcenjujejo. pove marsikaj o njihovi inteligenci. ali pomankanju le te,'' se je z nasmeškom ozrl k temnolascu na drugi strani v popolnem strinjanju z njegovimi besedami. definitivno je obetala in prav zato jo je nameraval še nekaj časa ohraniti ob svoji strani. s pravo taktiko bi postala smrtonosna in še več. ''daj jo meni, prosim,'' je segel h cay po pobrano pištolo in jo odložil na mizo pred seboj. lepa stvarca. privzdignil je obrvi, ko je zaslišal nov strel s svoje strani in opazil luknjo v čelu tipa nasproti thea. prvo, kar mu je padlo na pamet, je bilo beljenje sten. možgane mu je razpihnilo povsod naokrog, nekaj kar bo težko pojasniti čistilkam, četudi so bile vajene praktično vsega. ''svojih žensk ne delim, gonzalez. če nastavlja pizdo meni, potem bo tako tudi ostalo,'' je v suhoparnem tonu odvrnil vodji nasprotnikov in nakazal theu, naj se neha igrati s tisto pištolo.

'sam si rekel, da ne bo moč skleniti konkretnega dogovora. zakaj se ne bi torej igrali ruske rulete in kockali za tale tvoj klubček?' se je tip oglasil z boleče osladnim glasom, da je moral zaviti z očmi. niti trenil ni, ko je theo spregovoril napačne besede in so se vse pištole zasukale vanj. pravzaprav ni verjel, da bo kdorkoli od njih sobo zapustil povsem brez praske. bilo je praktično nemogoče. vendar je osebi na njegovi desni in levi nameraval ohraniti pri življenju. ni rad videl, da ljudje umirajo zaradi njega. zaradi njegovih poslov. ''lahko me spraviš s poti, vendar ti pot do filadelfije s tem ne bo odprta. moje stranke ne bodo hotele sodelovati s teboj. poleg tega si boš na glavo nakopal še prekleto hudega sovražnika,'' se je nagnil malo bolj naprej in videl, da ima vso pozornost vseh imbecilov. ''mafijo,'' je dodal in videl, kako so vsi prhnili ter se zarežali, kakor da je pravkar rekel nadvse dobro šalo. ''o'brienova gospodična ne bo preveč srečna, če bom končal pod rušo. in če hočeš vojno z irci... dvomim, da bo od tebe ostal sploh kak košček,'' si je drznil nasmehniti z neizpodbitno samozavestjo. malokdo je vedel za premirje med tolpo in mafijo ter dogovor o obojestranskih koristih, torej je morala biti informacija nova tudi za oba sodelavca. odrinil se je s stolom od mize in vstal ter umaknil stol nazaj. njihovo pištolo je zataknil za pas, svojo obdržal v roki, ko se je zravnal in s prosto roko prijel za rob mize. ''žal mi noben dogovor s tabo ne bo ustrezal. s svinjami kot si ti ni pametno sklepati poslov. ali me boš izdal ali pa se boš poscal kot preklet pamž, ko bo FBI potrkal na tvoja vrata,'' je pričel z zdolgočasenim tonom in naslednji gib je bil prekleto hiter. mizo je z roba dvignil navzgor in jo prevrnil proti njim, da so morali odskočiti pokonci in vstran. izrazi na njihovih obrazih niso obetali prav nič dobrega, a nič zato. njegova pištola je bila dobro namerjena v gonzalezova jajca in s pritiskom na petelina mu jih je tudi nadvse čudovito predstavil masaker krogle.

Naslov sporočila: Re: VIP section Tor Maj 07, 2013 2:47 pm

the mission

vsekakor je bila zadovoljna ob njegovi pohvali, čeprav ni bila povsem direktno ali odkrito izrečena točno njej v obraz. predvsem ji je bilo dovolj odobravanje šefa tolpe in več za hranjenje svoje nečimrnosti ali ega tudi potrebovala ni. priljubil se ji je, ko jo je vzel medse in med svoje, čeprav z njeno preteklostjo na nasprotni strani. s pištolo s katero je nato merila v vodjo nasprotne strani je brez oklevanja ali ugovora predala kellanu, sama je ni potrebovala, dovolj je imela svojih. kratek nasmešek je poslala theu, ko je on namesto nje poslal v glavo tipa kroglo, ki je razgonil njeno naslonjalo in bi verjetno njeno glavo, ko se ne bi ravno slučajno pravi čas sklonila. ob strelu je rahlo trznila, vendar svojega orožja ni povesila in ga sedaj prestavila na vodjo. prst imela tik nad petelinom in bila pripravljena vsak trenutek pritisniti nanj po potrebi ali pa tudi zgolj ker je lahko. in zaradi besed, ki jih je prasec nemarni izgovarjal z očitno pohoto v glasu ter si obenem še nagnusno oblizoval mesnate ustnice, ko jo je s pogledom očitno slačil, se je komaj zadrževala, da mu res ne bi razgnala možganov. trd in hladen pogled mu je namenila, mu dala vedeti kako zelo izven je iz njene lige. "da, zakaj bi hotela njegovega kurca zamenjati s tvojim?" je namerno podpihovala situacijo, s prosto drobno dlanjo pa pokrila ramo kellana. hkrati bila olajšana, da je ne bi njen šef daroval kot žrtveno jagnje v roke gnusob, ki bi jo na koncu verjetno pokončale. vseeno pa se ne bi vdala brez boja, bila je trdoživa majhna stvarca.

ves čas je pozorno spremljala pogovor med obema, včasih ošinila thea na drugem boku kellana in hkrati tudi ostro opazovala ostale tri grobijanske pse, ki so še stali na svojih nogah. tisti njen je še vedno stokal na tleh, čeprav se je trudil odvleči do stene in spraviti pokonci. vsi so sedaj že merili s pištolami eden v drugega in očitno je vsak čakal na znak nadrejenega preden bi sprožil. če cepcu na drugi strani ni bilo mar za svoje ljudi, sta na srečo vsaj ona in theo imela podporo - vsaj zdelo se je tako. namuznila se je ob njihovem nejevernem smehu, čeprav je tudi sama komaj verjela v premirje z mafijo, četudi ni bilo tako skregano s pametjo. gotovo so oboji imeli korist, kar kreteni še niso dojeli zaradi svojega smeha in povsem spregledali premik temnolasca ob njenem boku. "med svoje pa jemlješ domnevne bivše policaje. razočaran sem." užaljeno se je namrdnil, ko je z besedami več kot očitno ciljal nanjo. presneto, mar noben ni razumel, da s policaji nima več nobene veze? in zabrusila bi mu svoje, ko ne bi šef s svojo potezo presenetil vse navzoče. tudi sama je odskočila korak vstran, ko je prevrnil mizo in preden bi lahko kdorkoli zaradi gledanja na svoje noge posegel po orožju, je to storil že kellan. krogla si je svojo pot resnično našla v jajcih gonzalesa in glasno kričanje prašiča je preglasilo tudi strel. privoščila mu je bolečo agonijo, vseeno pa se ji ni ljubilo poslušati njegovega kričanja. brez opozorila ga je natančno ustrelila naravnost med oči in četverico prikrajšala za šefa. jasno se je zavedala pokola, ki bo njenemu dejanju zagotovo nemilostno sledil. s theom bosta morala obvezno zaščititi njunega šefa, navsezadnje sta bila s tem namenom tudi prisotna na sestanku. zato je s kotičkom očesa še pravi čas zagledala enega izmed silakov, ki je orožje uperil proti njemu. "pazi!" mu je morala zakričati, da bi ga opozorila in da bi jo slišal ob vsesplošnem hrupu. odzvala se je nagonsko in brez premišljanja, ko se je z nezemeljsko močjo uprla vanj in ga potisnila proč, za theovo mogočno postavo. njeno dejanje je bilo sicer nesmiselno, saj ga s svojim drobnim telesom zagotovo ni mogla zaščititi, segala mu je komaj do brade. toda uspelo ga ji je prestaviti proč, ga zaščititi. "spravita se že stran!" je nehote prevzela pobudo, ko je zaklicala theu. vse je je zgodilo v nekaj sekundah in ona ni razmišljala. v glavi je imela le to, da nosi neprebojni jopič in da more nekako pač zaščititi temnolasega vodjo. naslednji hip je v trup že dobila najmanj dva šusa, ki sicer nista bila namenjena njej. silak je bil očitno slep, če je meril v glavo - a to je bilo njim v plus. kljub jopiču pa je bil sunek strela v njeno telo močan, da je od bolečine zasopla in pomislila kako prekleto mora boleti šele, če se krogla dejansko zarine v tvoje meso.

Naslov sporočila: Re: VIP section Tor Maj 07, 2013 4:42 pm

tag; kellan and cay

Na kurac mu je šel odnos, ki ga je imela nasprotnikova tolpa do njihove, na kurac mu je šla napihnjenost in tveganje, ki so mu bilo vsi izpostavljeni, zaradi prevelikih želja in pričakovanj. Vedel je, da bosta nedvomno nastradali obe strani, nenazadnje sta bila Kellan in Cay edina, ki sta lahko nekoliko pripomogla k varnosti, njim pa je nekaj mož že dejansko manjkalo. Da, eden celo po njegovi zaslugi, česar Kellan očitno ni ravno odobraval, je pa Theo dobro vedel, da bi stari enemu izmed njih s prav velikim zadovoljstvom odpihnil glavo, če on tega ne bi storil prvi. Tvegal ni rad. Vsaj ne tako zelo očitno, kot je bilo tveganje tukaj. Ne, gotovo ne. V prvi vrsti je želel obvarovati šefovo rit in nato še Cayino, njegova pa niti ni bila tako zelo pomembna. Že celo življenje se obremenjuje z enimi in istimi problemi, živi iz dneva v dan in praktično ničesar nima izgubiti, tako da mu je za vse skupaj bilo prav malo mar. Bolečina gor ali dol, strel je fasal že v vsaj par delov telesa in tisto plitko utripanje žil in nemarno boleče planje okončin mu je bilo prekleto dobro znano. Bo že potrpel, če bo treba. Moral bo. Nekoliko se je zdrznil, ko je bilo govora o seksu; niti slučajno namreč ni vedel, da se Cay, poleg njega, nastavlja še komu, ampak to je bila očitno tista mini skrivnost vsake pripadnice tolpe. Jah, očitno tveganje življenja ni bilo dovolj, verjetno je Kellan tu in tam vendarle potreboval nekoga za seks usluge, in temnolaska je bila vsekakor dober ulov. Ni bil ljubosumen, ni mogel biti. Skupaj sta spala enkrat samkrat, pa še to tako zelo na hitro, da sploh ni bilo vredno omembe, je pa res, da sta velikokrat že bila direkt na robu, pripravljena na karkoli že, pa ju je – kot nalašč – vedno nekaj zmotilo.

Nekje v notranjosti so mu organi navdušeno plesali, ko je njun vodja tako zelo spretno opletal z jezikom in elegantno zavrnil vsakršno idejo, ki jo je natrosil nasprotnik. On je bil pravzaprav edini razlog, da je tu še vztrajal, bil je prekleto premeten in brez njega bi verjetno tolpa že zdavnaj razpadla na prafaktorje. Člani bi se verjetno pobili med sabo, posel pa bi kar naenkrat postal tretjerazredna tema; tako pa je Kellan vedno in povsod ohranjal svojo avtoriteto in na ta način v njih samih vzbujal zagon, voljo; voljo za delo, ki jim pravzaprav ni prinašalo nekega hudega dobička. »Uuuuu,« se je nakremžil, ko je nekaj krogel zadelo točno začrtano mesto, Gonzalez se je zvil od bolečine, padel na kolena in se potem avtomatsko zvil v fetalni položaj, pištolo pa obdržal v dlani, stiskajoč k prsim, pripravljeno na strel, če bi bilo potrebno. Če njegovi lakaji ne bodo prej poskrbeli za trojico, ki je zaenkrat ostajala cela. V tistem je že pričakoval pravi rafal strelov z njihove strani in Kellan jih je vsaj približno zaščitil z jekleno mizo, ki je sedaj bila edina barikada med dvema razjarjenima skupinama, ki sta počasi postajali vedno bolj izenačeni. Dobro, nasprotna je že ostala brez svojega šefa, ko je Cay stvari vzela v svoje roke in mu v čela poslala dobro namerjeno kroglo, in prav to je bil razlog, da so njegovi podložniki postali vedno bolj panični. Šlo se jim je za življenje, pa ne le to, tudi za princip. Tolpaši, ki so jim nameravali prevzeti biznis, so opravili z njihovim šefom in to je bilo nedopustno. »O, prekleto sranje,« je končno zadihal, ko se je zavedal, kaj se je v par sekundah pravzaprav zgodilo. Cay je premaknilo za slab meter, ko je nekam v center telesa prejela par strelov in nič kaj prijetno ni moglo biti, čeprav jo je vsaj delno obvaroval neprebojni jopič. V bolečini se je kremžila in se oklepala trupa on pa je – po njenem maslu – postal živa blokada med skupino ogorčenih gangsterjev in Kellanom. Kako prikladno. Niti slučajno je ni imel namena pustiti tu na milost in nemilost treh povsem nepoškodovanih barab in ene, ki se je še vedno zvijala v bolečinah od zadnjega prejetega strela, zato bo morala ona biti tista, ki bo Kellana spravila na varno, on pa bo ostal tu in vsaj skušal opraviti s temi tepci. Toda vse skupaj ni bilo tako zelo enostavno, kot se je zdelo v njegovi glavi. Bilo so daleč od izhoda te simpatično izolirane sobice, pa ne le to, njunemu vodji ni niti padlo na pamet, da bi ju pustil tu, sama. Medtem je sam poslal vsaj že dvajseti strel preko mize, kjer so se še vedno vsaj deloma skrivali, enega je zadel v stegno, tistega že prej poškodovanega pa v predel trebuha in končno se je mrtev zgrudil na tla. Ena, dva, tri, štiri, pet; točno toliko umorov je imel sedaj že na vesti in prav nenavadno, nič kaj krivega se ni počutil.

Naslov sporočila: Re: VIP section Sob Maj 11, 2013 7:29 pm

tag; cay & theo
note; mission

miza je ležala prevrnjena na tleh in njegova pištola je bila še vedno usmerjena v zdaj že krvaveče mednožje njegovega nasprotnika. če on ni igral po pravilih, zakaj bi moral sam? nameraval je storiti, karkoli se mu bo zahotelo in zaenkrat je to pomenilo, da bodo iz sobe zgolj trije odkorakali živi. morda je bil zadnje dni drugje z misli, a zato je bil toliko bolj hladen in odločen, ko se je šlo za posle. ne bo prenašal neposlušnosti in ni premogel dovolj živcev za podobne obračune. nasmehnil se je ob odkriti osuplosti na obrazih vseh navzočih. ''ups,'' si je drznil reči, ko so se pričeli odvijati streli prek cele sobe. krogla se je znašla na mostu gonzalezovega nosu, ki očitno ne bo mogel dočakati starih let s kastracijo. drznil bi si reči, da bi užival v vedenju, da ga je izmaličil in po svetu hodi kot kripelj. ne, zanj ni premogel niti trohice sočutja. niti za katerokoli od njegovih goril. obdržal je pištolo v dlani in se ozrl proti cay, ko je zakričala preko krogel in naenkrat skočila preden ter ga potisnila vstran. dober potisk za tako suhceno dekle. le da je narobe ocenila situacijo in ni vedela, da nima niti najmanjšega namena ostati v ozadju. a krogla je že priletela vanjo in zatem še druga, oba s theom pa sta nemočno pogledala proti njej, ko je padala po tleh. ''ali ima...?'' je namrščeno zamrmral in opazil napihnjeno podlago po njeno jakno. neprebojni jopič. pametna punca. česar sta se očitno zavedla oba s theom. ''cay, ostani na tleh,'' se je glasil njegov ukaz, ko je stopil izza thea z dvignjeno pištolo namerjeno proti njihovim nasprotnikom. da, moral bi ostati v enem kosu in nepoškodovan. vendar ne bo gledal, kako bodo zaradi njega klonili njegovi uslužbenci. kakor da je bilo njegovo življenje več vredno kot njihovo.

poslal je dve krogli zapored, najprej v glavo enega in nato še v glavo drugega, da sta pred njimi stala samo še dva precej okrvavljena nasprotnika. vedel je, da nekaj ni v redu. da je nekaj pod vplivom adrenalina spregledal. nekaj, na kar bi moral biti pozoren. z drugo roko je segel proti pasu, da bi na dan potegnil še drugo pištolo, ko se je zdrznil od ostre bolečine v ramenu. curek krvi se je ulil pre njegovih oblačil in povzročil pravo mlako na svetli srajici, jo povsem prepojil. ''pizda,'' je hlastnil sam pri sebi in drugo pištolo dvignil proti edinemu stoječemu še. očitno je tudi theo vmes pridno pospravljal kretene. ''odloži pištolo in morda ti prizanesemo,'' je spregovoril in se maksimalno potrudil, da njegov glas ne bi izražal bolečine, katere je bil deležen. nekdo je prestrelil njegovo ramo. in od samega navala drznosti, želje po tveganju, nepremišljenosti, kdo ve česa še, tega ni opazil pravočasno. morda pa je to hotel. da ga nekdo pospravi in svoje delo prepusti komu drugemu. morda je bil res že za na rezervno klop. opazil je paničen pogled svetlolasca, ki se je oklepal krvavečega stegna, druga roka pa se je tresla s pištolo v njej. ''perreault, stopi do njega in ga spravi na kolena. naj diha vsaj za silo prosim,'' je pomignil k temnolascu poleg njega, medtem ko se je sam sklonil dol h cay. ''si v redu? je jopič prestregel vse?'' se je namrščil in s pogledom na hitro preveril njeno stanje. vsekakor jo je odnesla bolje kot on, četudi jo je sama sila strelov spravila na tla in iz nje pognala ves kisik. ''v prihodnje se ne rabiš metati pred mene. čeprav – hvala, vseeno,'' je zamrmral in ji podal celo roko, da bi jo potegnil navzgor.

Naslov sporočila: Re: VIP section Tor Maj 14, 2013 12:56 pm

the mission

dlan ji je samodejno segla k prsnemu košu, ko je vanj dobila najmanj dva strela in ji je topa bolečina vzela dih. zaradi sile jo je premaknilo skoraj za korak nazaj in ji spodneslo noge, da je padla vznak. ali je za trenutek izgubila zavest ali ne, ni vedela. jasno pa se je zavedala bolečine v prsih zaradi katere je bil njen dih raztrgan. še dobro, da si je pred sestankom nadela neprebojni jopič, ki ga je našla med svojimi stvarmi, četudi je za trenutek ali dva oklevala, ali naj si ga dejansko nadene, ne da bi zaradi dejanja izpadla mevžasta. toda navsezadnje je bilo ohranitev lastnega življenja le bolj pomembno kot karkoli drugega in ga brez omahovanja oblekla pod široko srajco. brez njega bi sedaj bila verjetno še komaj živa, kajti v vsakem primeru bi impulzivno skočila pred temnolasca in ga skušala s svojim telesom zaščititi. kot bi to bilo zapisano v njenih gibih, če že ne v glavi. napol je poslušala dogajanje okrog sebe in se bolj posvečala normalnim vdihom in izdihom, ki ji ne bi vsakokrat povzročili bolečine. očitno ji je moral strel od blizu kljub jopiču nekaj poškodovati, verjetno so jih še najbolj uspela utrpeti njena rebra. prekleto sranje!

tudi če bi hotela se ne bi mogla še spraviti pokonci, zato je samo jezna sama nase obležala na golih tleh in poslušala strele, krike in tope padce, ko so silaki z vso svojo težo brez življenja padali po tleh. le sreča je bila očitno na njihovi strani, da niso sami končali tako kot oni, kajti bili so v številčni premoči. upala je, da jo je theo odnesel brez poškodb, saj ga je navsezadnje le postavila za neprebojni jopič kellanu. ni razmišljala in sedaj ji je bilo žal, thea namensko poškodovati želela res ni. v svojem ležečem položaju ga ni mogla videti in tudi ne če si je strel nasprotne strani uspel najti svoje mesto v njem. očitno pa se je to zgodilo kellanu, saj je lahko videla okrvavljeno srajco, ko se je sklonil k njej in čelo se ji je v skrbi namrščilo. "ja, v redu sem. prekleta pizda mi je samo zlomila rebra," je nataknjeno iztisnila skozi zobe in povlekla navzgor srajco, izpod katere je že prej s precejšnjo težavo nekako potegnila jopič. čez levo stran se ji je prek reber že risala temna modrica in kljub bentenju jo bo na srečo odnesla samo s poškodovanimi rebri. cepci bi lahko bili manjši cepci in bi si priskrbeli strelivo, katero je šlo skozi vse. čez les, kovino, da ni omenjala neprebojnih jopičev. takrat bi vsi trije bili na izgubi in bi mogoče sami sobico zapustili v črnih vrečah za trupla. "ampak bolje mi je kot tebi. tale prestrelitev mora boleti kot hudič," je ošinila njegovo rano na ramenu, preden je sprejela njegovo roko in se z manjšo težavo spravila pokonci. sama je na svojem telesu naštela že najmanj štiri brazgotine, ki so bile očitno posledice ustreljenosti in katerih se ni spominjala - in katerih spominov se po današnji dogodivščini najraje ne bi niti rada spominjala. "zgolj opravljala sem svoje delo," je skomignila z rameni in dejanje že obžalovala, ko jo je zapeklo v prsih. presneta kurčeva rebra! v eni dlani je sicer še vedno stiskala orožje in ga za vsak slučaj ni nameravala izpustiti dokler ne bo vsega zares konec. ena žival je še vedno dihala in s tresočo roko merila v njih, čeprav bo theo brez težave gotovo razorožil. vedela je, da je temnolasec, s katerim je že delila posteljo, več kot le sposoben. "theo, si jo vsaj ti uspel odnesti brez bližnjega srečanja s kroglo?" je ustnice ukrivila v kisel nasmešek in prek mize gledala v kompanjona, ki je brez težave poskrbel za zadnjega preživelega. "kaj pa sedaj? moramo pospraviti to nesnago?" je zanimalo cay in hkrati skušala obema prekriti, kako prekleto jo bolijo rebra. zagotovo ni nameravala pokazati svoje ranljivosti, že tako so jo vsi po vrsti obravnavali kot otročaja.

Naslov sporočila: Re: VIP section Pet Maj 17, 2013 3:35 pm

tag; kellan and cay

Zdelo se je, kot da jim gre občutno bolje kot nasprotnikom. Dejstvo, da je vsak izmed njih pospravil najmanj po enega in da je zgolj še eden izmed njih ostajal na nogah, ga je razveseljevalo, dosti bolj kot pogled na poškodovana kolega. Cay jo je sicer odnesla kar se da dobro, je pa izgledala precej šibko, in ko je sama od sebe podala oceno o tem, da ji je hud udarec verjetno zlomil rebro ali dve, je le olajšano zavzdihnil. Vse skupaj bi se lahko končalo dosti slabše, če bi tisti cepec namesto v Cay, ustrelil proti njemu bi sedaj verjetno ležal v mlaki krvi, namreč za razliko od nje, ni nosil neprebojnega jopiča. Dlan ji je prijateljsko položil na ramo, ko se je precej utrujeno zložila po tleh in poskusila vdihniti, ob tem pa zaječala od bolečine, s kotičkom očesa pa je že premeril Kellana, ki ni imel takšne sreče. Bil je nemarno obstreljen, toda zagotovo to ni bilo ne prvič, ne zadnjič. Navajen na bolečino je zato zgolj korakal sem ter tja in tehtal situacijo, tu in tam pištolo usmeril proti moškemu, ki je še vedno dihal, in nazadnje lahkotno pomignil proti Theu. Vedel je kaj to pomeni. Onemogočiti je moral še zadnjega preživelega, ampak le to. Ni jim predstavljal več grožnje, zato umor ni bil potreben niti zaželen. Stopil je par korakov naprej in se ustavil še preden bi se zaletel v njegovo mlahavo postavo. Vse težje je zadrževal krike bolečine, preluknjano stegno pa je spuščalo nenormalne količine krvi. Nehvaležno mu je privoščil še brco v mednožje in krepak udarec v glavo, ko se je nazadnje sesedel na tla in nezavesten obležal. »Na, pa še enega za vse kar ste storili kolegoma,« si je zamrmral v brado, ko ga je še enkrat nič kaj nežno brcnil v predel trebuha in pljunil v tla.

Vse skupaj bi se za njih utegnilo končati še bolj tragično, če ne bi že na začetku ustrelil tistega bedaka, in če mu Kellan ne bi tako zelo hitro sledil z naboji. In Cay, Cay je bila pravzaprav njegova velika rešiteljica, toda tega ni sigurno ne bo priznal. Zaskrbljen je bil, za njo in za temnolasca poleg, katerega noge so se že šibile in nujno je potreboval pomoč. Oba sta jo potrebovala in on je bil edini, ki je pravzaprav lahko karkoli storil. Zagrabil je telefon in zavrtel številko namestnika, zblebetal par besed in v hipu so na pomoč poslali celo zasedo zdravnikov, ki ju bodo pokrpali. »Nekaj časa bo trajalo, da pridejo, ampak saj smo varni. Za vse je poskrbljeno in nič nas ne more več presenetiti,« je Kellanu naposled le primaknil stol, na katerega se je olajšano zvrnil, dlan pa mu je avtomatsko ušla proti preluknjanemu ramenskemu obroču. »Cay, lahko vstaneš?« se je posvetil še njej in ji nato pomagal odpeti jopič, ki je bil sedaj popolnoma uničen. Toda dobro je opravil svoje delo, rešil ji je življenje in posredno tudi obema moškima. »Dobro si jih zjebala … verjetno si zdaj ne bodo upali storiti česa radikalnega,« je ugibal in usmeril pogled proti njunemu vodji, ki je zgolj tiho strmel v tla in skušal odmisliti prekleto bolečino, ki je verjetno prevevala njegovo telo. »Ti že ne boš pospravljala, Cay!« Kar poskočil je pokonci, ko se je svetlolasa kolegica skušala skobacati na noge in odločen, da tega ne bo počela, je sam pograbil za delo. Tistih nekaj osnovnih stvari že lahko pobere, toda prepričan je bil, da bodo poleg zdravnikov poslali tudi nekaj čistilk, ki bodo zdrgnile kri s sten, tako ali tako pa bo potrebno novo beljenje. Pograbil je mizo in jo spravil nazaj v prvotni položaj, ob tem pa preletel telesa premaganih nasprotnikov, ki so krvavela in slikala rdeče madeže v svetlo preprogo. Oh, še veliko dela jih čaka, preden bo ta soba znova uporabna.

Naslov sporočila: Re: VIP section Pon Maj 20, 2013 7:47 am

tag; cay & theo
note; vsak od vaju še en post in smo. (:

skorajda bi se olajšano zasmejal, ko sta se iz njenih ust izvili dve kletvici. verjetno mu je že samo s svojim odnosom dokazala, da je iz pravega testa. večina deklet v tolpi se še vedno ni pretirano dokazala – vedno je imel dvome, ko je v njihove vrste sprejel kakšen drobižek, čeprav so ga prav ti drobižki na koncu znali prijetno presenetiti. a vedel je, da bo večina odšla k ircem, takoj ko bodo dobili prilonžost. wesley je že zdavnaj spokal in občutek je imel, da theo ni prav daleč za njim. ''eden od naših medicincev bo poskrbel zate. verjetno so samo načeta in naškrtana,'' je prikimal in slečeni jopič vzel iz njenih rok ter preučeval material spredaj, kjer so se svetili metki. slednji bi jo sicer nedvomno na licu mesta ubili. ''bo že. nedvomno bodo v prihodnosti prišli še kakšni hujši streli,'' je sprva nameraval samo skomigniti z rameni, a se je na srečo pravočasno ustavil, še preden bi čez telo poslal nove salte bolečine iz krvavečega ramena. nekdo ga bo obvezal, vanj strpal kakšno protibolečinsko tableto in ga knockoutiral za kakšnih 24 ur, da za silo pride k sebi. potem bo pač sledila rehabilitacija in nekdo drug bo začasno prevzel vodenje kluba. obrnil je glavo in prek ramena vrgel pogled k temnolascu, ki je že klical dodatno pomoč. nekoga, ki bo oskrbel ranjence in pospravil možgane s sten. verjetno bodo tole sobico morali začasno zapreti za renoviranje ali si izmisliti kak podoben normalen razlog, zakaj nihče ne sme v notranjost. ''za kar sem ti hvaležen, vendar v prihodnje – najprej poskrbi zase. vsakogar je škoda, ne samo mene,'' je prikimal ob njeni brezbrižnosti, kakor da se je vsak dan metala pred krogle za ljudi, ki jih praktično ne pozna.

stopil je stran od rjavolaske in se sesedel navzdol v stol, ki mu ga je pripravil theo: ''hvala.'' besede so bile zamrmrane in resnici na ljubo, se mu je počasi začenjalo temniti pred očmi od izgube krvi. zdaj ko je sedel, je bilo vsaj malce bolje in je lahko pogledal naokrog po prostoru, da bi dejansko ocenil storjeno škodo. ''sicer so vsi crknjeni, ampak tole je bil šele začetek. mislim, da smo pravkar začeli vojno, ki je ne potrebujemo,'' je naveličano zavzidhnil in pomen v ozadju je bil kristalno jasen – telih nekaj mrtvih pesjanov je bil šele začetek. slej kot prej bodo na njihova vrata pritekli vsi ostali, željni maščevanja. dvomil je, da bodo imeli tako srečo, da bo na sedež vodje stopil kdo, s katerim bi dejansko lahko dosegli dogovor. inteligentnih ljudi je bilo žal čedalje manj. ''nihče od nas ne bo pospravljal. zato imamo dobro plačane ljudi, ki ne postavljajo vprašanj. naše delo je storjeno,'' je prekinil oba, ko je ona pričela spraševati o nesnagi in jo je theo prav pretirano kavalirsko zaščitil pred 'pospravljanjem'. ''mimogrede, iz čiste radovednosti, ali vidva spita skupaj?'' je naenkrat dvignil pogled in ga usmeril predvsem k kanadčanu, ki je zdaj skrbno nameščal rjavolasko na stol in bil prav pretirano zaščitniški. kar mu je bilo prekleto znano in se je moral vprašati, če se tudi sam obnaša tako neverjetno bedasto, kadar je v bližini sara. verjetno se res. sploh če je pomislil na tisti neandertalski pristop, ki ga je povzel na njuni prvi in zadnji skupni misiji, ko jo je skupila. ''saj me ne moti. nimamo nobenih pravil glede tega. kolikor vem se prav vsi navdušeno nategujejo, kadar niso na terenu,'' je zavzdihnil in zmajal z glavo. res mu je bilo vseeno, kaj so počeli drug z drugim. ''dokler ne zajebe kdo sredi naloge, do takrat je v redu,'' je dodal, ubesedil še zadnji del misli. na drugi strani vrat so se že zaslišali hiteči koraki čistilne in reševalne ekipe. ''hvala obema. še enkrat.''

Naslov sporočila: Re: VIP section Pon Maj 20, 2013 12:30 pm

the mission

seveda si je oddahnila, da ji ni bilo nič hujšega in da nič hujšega ni bilo niti s kellanom in theom. vsi so preživeli in to je bilo edino pomembno. njena rebra in rama vodje bodo še nekaj časa hudičevo bolela in za seboj puščala vse prej kot prijetna občutja, da bosta oba tisočkrat preklela tistega, ki ju je poškodoval. vendar slednje ni bilo pomembno, iz ledenega groba bi se težje pritoževala, kajne? "krasno," je pokimala in ni mislila sarkastično. težko bi bilo iti v mestno bolnico na slikanje in še težje neopredeljivo razložiti od kod poškodovana rebra. nasmehnila se je theu, ki je že klical za dodatno pomoč in z nekim razumevanjem v očeh prikimala vodji. seveda, prestreljena rama ni bila nič in glede na naravo njihovega dela bodo podobni incidenti v prihodnosti nadaljevali in nemara celo stopnjevali. nisi se mogel igrati z vžigalicami v nedogled in hkrati pričakovati, da si nikdar ne boš opekel prstov. tovrstno delo je občasno terjalo tovrstne poškodbe, zato si je tudi nataknila na svoje drobno telo tisti jopič za dodatno zaščito, ki je precej doprinesel in bi se dogodki precej drugače odvili. skupila bi jo ona ali kellan, oba pa bi potrebovala prekleto veliko sreče, da bi se izlizala in bi njuni telesi krasili dve novi brazgotini. "morda, res. toda imela sem jopič, zato vskok pred tabo nikakor ne bi imel tragičnega konca zame," se je rahlo nasmehnila, kolikor so ji boleča rebra to dopuščala. dobro jo bodo morali poviti, da se ji ne bo ob vsakem premiku in vsakem globljem dihu zazdelo, kakor da nekdo v njeno telo reže z ostrim nožem.

dovolila je theu, da ji pomaga in se ne obnašala kot nekdo, ki lahko za vse in svoje rane poskrbi sam. nič je ni stalo, da se pusti malo razvajati in nekaj trenutkov igra ranjeno princesko. sploh, ko je verjetno danes dokazala vsem, da je daleč od nesposobne princeske, ki zna vrteti samo svoj jeziček. "z mano bo vse še dobro," ga je skušala potolažiti in se s stisnjenimi ustnicami nato naslonila z zadnjico na mizo, ko jo je theo postavil nazaj na noge. "jutri je nov dan in kaj se ne bi z vojno raje ukvarjali po tem večeru? dvomim, da se bodo že nocoj teli stekli psi nalepili na vrata in zahtevali maščevanje," sicer ni želela narekovati, kako mora temnolasec voditi svojo tolpo, le nesmiselno se ji je zdelo to noč že skrbeti o prihodnosti, ki še ni prišla. nedvomno pa se je z njim strinjala, zaradi nocojšnjega incidenta bodo zagotovo imeli še nemalo težav. v tla svojega pogleda raje sploh ni upirala, ker je ni mikalo gledati pesjanov z razcefranimi možgani in jajci. zato se ji je pospravljanje upiralo tudi iz tega razloga in si je skoraj oddahnila, ker jim ne bo potrebno skrbeti še za odvoz nesnage, ki se je valjala po tleh. za hip je zaprla oči in počasi nadzorovala vdihe in izdihe, ki so ji povzročali čim manj bolečine ter hkrati dopuščala theu, da jo prestavi na stol. rahlo se je sicer zasmejala ob postavljenem vprašanju, kar se je izkazalo kot ne najboljša ideja ob nadalnjem tihem hropenju. "z vsem dolžnim spoštovanjem, ne vem če se te to ravno tiče," se je nato slišala oglasiti z namuznjenostjo v glasu in oči uprla naravnost v kellana, nato pa navzgor v thea. mar se jima je res tako zelo videlo, da sta pač že delila posteljo. ker se je vprašanje zdelo namenjeno njemu se ni več trudila vmešavati s svojimi opazkami, ampak je pogledom mirno počivala na kellanu. "naloge ne bodo predstavljale težav," ga je pomirila, ker verjela da jih res ne bodo. njeno privatno življenje v nobenem primeru ne bo vplivalo na misije, ki jih bo potrebno opraviti brez večjih zapletov. vse bo naredila na tem, da bo še naprej odlična pri svojem delu. s theom pa bo že videla kam ju bo vse skupaj še pripeljalo, ko ga je oplazila s skoraj nežnim nasmeškom. sobo je kmalu zatem že napolnila mala horda ljudi, ki bodo pospravili sobo in jo spravili v njeno prvotno stanje in del izmed njih je bilo tudi zdravniško osebje. en del ekipe je že skrbelo za kellanovo rano in drugi je v začetnem pregledu razgalilo njo do nedrčka, da so preverili njeno poškodbo reber. tudi theu so namenili hiter rutinski pregled, če je slučajno staknil kakšno nehoteno poškodbo. preden se bi zavedla, so jo že peljali ven iz sobe naprej na slikanje, kjer bodo dalje ocenili kako hudo so jih rebra skupila in ji verjetno predpisali počitek, ki se ga gotovo ne bo držala. "se vidimo," se je z nasmeškom poslovila od obeh moških, ki so ji z drugimi sledili po hodniku, preden so njo zaprli v eno od zdravniških sob.

Naslov sporočila: Re: VIP section Tor Maj 21, 2013 7:59 pm

tag; kellan and cay

Očitno je bil med tremi še najmanj pretresen. Umori se ga niso več osebno dotikali, mrtve oči so ga zgolj pomirile in mu dale vedeti, da ima posledično vsaj enega sovražnika manj. Če so ga zato imenovali za krutega, ni imel nič proti, če je bil zato tako velikokrat eden izmed tistih zadolženih za morilske pohode, ga ni motilo; delo je vedno opravil efektivno in brez napake. V tistem so ga sicer poškodbe dveh kolegov kar malo odnesle s tira, toda ni potreboval dolgo, da je misli ponovno umiril in se zavedal, da bo za oba dobro poskrbljeno. Kellan je varnost svojih tolpašev jemal skrajno resno in če se je le dalo poskrbel, da nikogar ni prišlo do neželenih strelnih ran, niti modric pravzaprav. Cay jo bo tokrat odnesla prav s slednjimi in če ne drugega, je vsaj skrb za njeno dobro počasi pojenjala. »Bi bilo dobro, če jih sploh ne bi bilo. Jaz, na primer, sem še vedno cel,« je razširil roki in se zarežal, čeprav s tem ni ciljal na kakšno magično sposobnost. Bil je enostavno srečen, da je končal brez kakršnekoli rane in za to se je lahko zahvalil predvsem njima. Oziroma predvsem Cay, ki je bila dovolj jezikava, da je vso pozornost prenesla nase, Kellan pa je tako ali tako že od začetka bil tista glavna tarča, ki so se je nameravali znebiti. Še dobro, da jim ni uspelo; zdaj imajo namreč pet mož manj, namestniku šefa bo verjetno popolnoma odtrgalo, oni pa imajo orožje, za katerega nasprotniki verjetno ne vedo. Prav gotovo Kellan ne bo naročil umora še zadnjega preživelega, verjetno ga bo uporabil za vohuna ali pa ga mučil dokler ne izda kakšnih pomembnejših informacij. Vsekakor je sedaj tehtnica pretehtala na njihovo stran; brez dvoma. »Sicer tole začenja spominjati na osnovnošolsko debato, ampak začeli so oni in zdaj žanjejo točno tisto kar so posejali. Metek v glavo,« je skomignil z rameni in sedel na mizo, ki je bila sedaj nazaj na svojem stalnem mestu. Prostor še zdaleč ni spominjal na tistega, kjer so začeli z domnevnim pogajanjem, toda čez par ur to ne bo več problem. Imeli so odlično ekipo, ki je vedno poskrbela za stvari, ki so se zdele malenkostne, pa so bile vendarle še kako pomembne. »In če jih ne bi odpravili mi, bi namesto njihovih teles, s tal kraspali naša.«

»Kot je rekla gospodična, dokler delam, delam stoodstotno, ostalo ni pomembno,«[b] je kar se da spoštljivo odgovoril, potem pa nadaljeval z nekoliko bolj razigranim tonom, [b]»sicer pa verjamem, da bi si jo tudi vsak brez dvoma z veseljem privoščil, če bi bila ravno ponujena, ali se motim?« Morda ni bilo ravno tipično zanj, da se je zapletal s sodelavci, toda kdo bi se sploh lahko uprl ženski njenega kova. Že res, da ji sprva nihče ni zaupal – zaradi njene preteklosti seveda – toda nazadnje se je izkazala za precej fantastično dekle z ogromno potenciala. Tako na delu kot v postelji, in sam se temu za nič na svetu ne bi odrekel. No, pa saj si navsezadnje nista bila tako zelo blizu, skupaj sta se znašla zgolj nekajkrat, izven zaprtih vrat spalnice pa sta si pogosto skakala v lase. Nič kaj obetaven odnos, bi rekel. »In kaj zdaj? Predvidevam, da počakamo na medicince? Najraje bi šel že zdaj, imam še par opravkov, ampak bom počakal z vama. Nikoli ne veš kdaj se utegne tisti tamle ponovno spraviti k sebi.« Še enkrat se je sprehodil med trupli in pobral zadnji dve pištoli, ki sta bili sicer nenabiti in nenevarni, potem pa se umaknil v skrajni kot, ko je v sobo planilo par zdravnikov. Pretežno zaradi strela, ki ga je utrpel njihov šef, tisti najmlajši pa je svoje dolge prste že tiščal pod temnolaskino bluzo. Kako tipično.

- fin