saj bi vso krivdo zvalila na ustrežljivo od valiuma odvisno mamo in na očeta, ki je veliko raje natepaval svojo tajnico, kakor sedel doma za mizo ob večerih in jedel gurmansko pripravljeno hrano našega francoskega kuharja. visoka družba ni za vsakogar, to sem trdila od dvanajsetega leta naprej. ne bodo vse vsi znašli med spletkami, ki jih pletejo bogate kvazi gospodinje ali bolje rečeno poročene trofeje odsotnih mož. verjetno so vse enake kot moja mama – sedijo doma in organizirajo naslednji veliki dobrodelni dogodek, zvečer pijejo martini za martinijem in zraven vase mečejo antidepresive, ker so prepričane, da se jim godi vse hudo na svetu in ne bodo zmogle brez pomoči zdravil. zraven prišteješ še njihove moške, ki so jih v mladosti poročili zaradi vez in denarja, nato pa varali, ker se je tako 'spodobilo' in dobiš bogato elito vsakega večjega ameriškega mesteca. phoenix ni bil prav nič dosti drugačen. na mojo nesrečo sem najmlajša v družini treh hčera in precej zgodaj so ugotovili, da bom tudi najbolj trmasta. chloe, najstarejša, je poosebljen poslovnež. vrgla se je po očetu in postala sin, ki ga nikoli ni imel. na sumu jo imam, da ima raje ženske kot moške, vendar tega nikoli ni potrdila. morda pa z očetom natepavata isto tajnico, kaj pa vem? maggie, tista na sredini, bo nekoč precej dobra trofeja. če se ne motim, sodeluje na vsakem komiteju in bo postala kot mama. patetično. ne trdim, da sem nekaj posebnega in tudi ne trdim, da sem črna ovca v družini. samo nobenega interesa nimam, da bi se spremenila v stepfordsko ženo ali nekoga povsem osredotočenega na kariero. tako sem se od ustaljenih smernic oddaljila že zelo zgodaj. saj bi rekla, da sem spoznala nekega fanta tam na drugi strani mesta in ker je bil kup tatujev ter slab sloves padla na njegove limanice. nisem. moja prva napaka je bil jack. in ne daniels.

'vstopim v ogromno poslovno zgradbo, kjer se je v 29. nadstropju nahajala tudi pisarna mojega očeta in prostori njegovega podjetja. še zdaj ne vem, kaj točno počne, ker mi dol visi za njegove posle. v dvigalu potrpežljivo čakam, da se lučka pomika med nadstropji in vmes se malce nasmehnem čednemu pripravniku. vsekakor je pripravnik. premlad je, da bi bil kaj bolj 'koristnega'. saj sem stara šele šestnajst let, vendar nikakor nisem tako naivna in nedolžna kot misli jack. sicer sem tisti glavni del seksa opravila pri štirinajstih z družinskim prijateljem mojih let, le da nisem bila pretirano navdušena nad celotno porini in opravi rutino. z jackom je bilo drugače. vrata dvigala se končno pred mano odprejo in namenim privzdignjen pogled tajnici, za katero vem, da rada nastavlja mojemu očetu. in ker jaz držim za zobmi njeno malo skrivnost, bo ona zdaj mojo. na namenim se v očetovo pisarno, temveč v jackovo. stopim notri in zaklenem vrata za seboj. počutim se kot lolita. vendar je mlajši od očeta. mislim, da jih ima 37. a vseeno je njegov poslovni partner, zaradi česar je to toliko bolj zanimivo. s predrznim nasmeškom se odzibam k njegovi pisalni mizi in njegov pogled je že na meni. ravno je sredi telefonskega klica. perfektno. njegov stol zavrtim naokrog in počepnem predenj. v njegov pogled se prikrade nekaj panike in čisto poželenje. slednje vsekakor prevlada, ko odpnem zadrgo črnih hlač in se mu oddolžim za tisto tiffanyjevo ogrlico, ki mi jo je poslal čez vikend. pol ure kasneje se z malce majavimi koleni odpravim nazaj do dvigala in notri spet najdem pripravnika od prej, ki me gleda s poznavalskim pogledom. široko se mu nasmehnem in obrišem kotičke pordelih ustnic.'

na policijski akademiji sem pristala, ker je bila to moja edin možnost. to in takrat sem spala z enim od inštruktorjev, ki za spremembo ni bil tako zelo starejši od mene. mislim, da je poučeval... nimam pojma kaj. ne spomnim se niti njegovega imena. zdelo se mi je zabavno, če bi visela v razredu polnem mišičastih moških. in tako sem pristala tam ter za nameček še opravila šolanje s fenomenalno odliko. in ne – nisem spala z vsemi inštruktorji ter se jim zahvaljevala za ocene med rjuhami. izkazalo se je, da sem kar precej sposobna in se dobro znajdem v telovadnici z boksarskimi rokavicami na rokah. nekdo je enkrat celo potreboval obkladke za svoj bedni izgovor za moški dokaz. nabila sem ga v jajca, ko je trdil, da sem mu ga dva dni nazaj povlekla. ne vem, če se je že kdaj pogledal v ogledalo, vendar s svojimi svetlimi lasmi in baby faceom niti približno ni bil podoben moji običajni vrsti moških – temni, bogati in izprijeni. starši so se mi že zdavnaj odrekli, ko sem zaključila s šolanjem, sploh ko je incident z jackom prišel na ušesa mojega očeta. potem sem jaz naglas zrecitirala vse o njegovem varanju in mama je samo zavzdihnila. prekleta strahopetka. tako zelo je odvisna od njega in njegovega denarja, da raje pusti, da vtika svojega tiča povsod drugam, kakor da bi se ločila in ostala brez svoje razkošne garderobe in vile. vendar so mi vseeno pustili denar in mi ga dajejo še naprej. verjetno kot podkupnino, da jih ne bi osramotila še bolj.

'na moji desni sedi prekleto bogat rus in mi v uho šepeta nekaj v polomljeni angleščini, kar ima morda opraviti z mojim dekoltejem in dejstvom, da sem mu prej namignila, da danes nimam spodnjih hlačk. reče nekaj podobnega 've poredne američanke', ampak ga ne poslušam več. zgolj bežno se zavedam njegove dlani, ki se skuša pregrebsti med moje prekrižane noge, ker je moj pogled osredotočen na malce oddaljeno mizo. temnolasec s kozarcem v roki in svetlolasko ob sebi mi izgleda tako znan, a nikamor ga ne morem umestiti. kakor da ga poznam, ampak ne zares. ko vidim, da je vstal in se odpravil proti toaletam, se brez pomislekov spravim pokonci in za seboj potegnem bednega rusa. uspe mi priti v moški wc, četudi s tistim bedakom tesno za petami. njegove roke so tako ali tako polno zaposlene z mojo ritjo in morda mrmra nekaj v ruščini. pogledam v ogledalo in vidim, da me tudi temnolasec opazuje. dvignem dlani in mu pomaham, preden se vrata enega od stranišč zaprejo za mano in sinom diplomata. ne da se mi pretirano sodelovati, zato mu pustim, da počne, kar hoče in priplezam do vrhunca šele, ko zaprem oči in si predstavljam, da se tam spodaj nahaja nekdo drug. verjetno tudi sliši moje vzdihe na drug strani vrat.'

ne maram igrati po pravilih. ne maram ljudi, ki mi govorijo, kaj lahko in kaj ne. zlasti pa preziram tiste, ki me podcenjujejo. na postaji so se tako hitro naučili, da nisem priplavala po juhi, ampak imam celo nekaj v glavi in sem pri svojem poslu dobra. idiotski zločinci tako ali tako naprej strmijo v moje prsi, ki napenjajo policijsko srajico in nalašč ponavadi pustim odpeta dva dodatna gumba. pozabijo, da sem v resnici policistka in mi tako pošteno olajšajo delo, ko jih zdrobim in vklenem. vem, da imam malo preveč samozavesti in da res rada izkoriščam svoj videz, da dobim, kar hočem. poleg tega bi lahko malce bolj pazila, s kom se med vikendi zapletam. ampak takrat se izklopim, takrat ne delam. nikogar ne sprašujem po imenu in priimku ali tem kaj počne. briga me. službo spretno ločujem od zabave in morda bi me celo vrgli na cesto, če bi izvedeli za vse sranje, ki ga počnem v prostem času. skozi leta sem se navadila vrteti ljudi okrog prsta in občasno se nadvse rada pretvarjam, da sem v resnici nekdo povsem drugem. morda kakšna dedinja, ki si denarja nikoli ni želela in prav naivno verjame vsaki moški besedi. ponavadi potem doživijo manjše presenečenje, ko z največjim veseljem njihovo zapestje priklenem z lisicami na ogrodje postelje. ne, nisem nimofanka in nisem odvisna od seksa. imam pa res rada vse niti v svojih rokah, da potem z drugimi upravljam kot z marionetami. nekaj je na moči, kar me absolutno prevzame in je boljše kot vsaka možna droga. rada lažem. tako zelo, da sem vam pozabila omeniti, da ga. bishop ni moja mama. je pa moja mama tista temnolasa strežnica, ki ugodi vsaki njeni muhi. saj vsi v hiši vedo, da sem nezakonski otrok njihovega bogatega gospodarja, ki ga je namočil pri služinčadi, zato pa tako velik znesek denarja na mojem računu. da držim jezik za zobmi. ah, da. tako. in ker je petkov večer se lahko oblečem v tisto kratko modro oblekico, ki sem jo kupila včeraj, in najdem koga novega, ki mi bo pripravljen prodati dušo. moški so vedno pripravljeni skleniti pogodbo s hudičem, če znaš igrati na prave karte.