rojen je bil sedemindvajsetega oktobra. dva dni za njegovo materjo. vedno je bil mamin sinček, pa čeprav mu tega na glas ni nikoli nihče metal pod nos; bil je precej drugačen od ostalih dečkov in naravnost smešno je, da se je navsezadnje odločil, da bo postal policist. s fanti se ni ruval, je pa oboževal naravo. moja sestra se je poročila na kmetijo, kar je valentin naravnost oboževal. med vikendi smo se sestre dobivale na kmetiji in valentin se je odmaknil od ostalih otrok, večkrat je metal kamenje v dolino in poslušal odmeve. rad se je družil z živalmi; vedno je bil navdušen, ko je prinesel ovčkam hrano ali ko se je s psom lovil po dvorišču. to je bil njegov najljubši kraj na svetu. adela, moja sestra - njegova mama - je bila edina oseba, ki jo je spustil k srcu. oh, kako ga je rada carkljala. njegov oče je bil bolj grob z njim, zato ga nikoli ni vzljubil, ne zares. pa saj navsezadnje tudi ni imel dovolj časa. ko je bil star devet, sta njegova starša umrla v avtomobilski nesreči, ki je njega za mesec dni prikovala na bolniško posteljo. polomljenih je imel večino kosti v telesu, a huje kot to je bilo polomljeno njegovo srce. spomnim se, da sva vsakič, ko sva prišli s sestro na obisk, srečali praznega, v daljavo strmečega dečka. smrt njegovih staršev ga je globoko prizadela in zaznamovala za življenje.

i sad to jon, do you think the girls here
ever wonder how they got so pretty?
oh well, i do

zdelo se je logično, da bo ostal pri meni, ker je bil tukaj najraje. tudi maria ga je hotela, kar prav tako ni bilo nič nenavadnega. obe sva ga naravnost oboževali - še zdaj ga obe obožujeva. sijajen otrok je bil in spremenil se je v popolnega moškega. v šoli ni imel nikoli težav, z učenjem ni imel nikakršnih problemov, vedno se je z največjo lahkoto spravljal k delu. postal bi lahko.. kdorkoli. mislila sem, da bo morda doktor ali odvetnik, morda pa umetnik, ker se spomnim, da je izredno rad slikal. potem je v srednji šoli spoznal kamillo. še ena tragična zgodba. bil je tako zatrapan.. videl jo je na svoj prvi šolski dan in nikoli je ni pozabil. ona ga, kakopak, takrat še ni opazila, bila je leto dni starejša in dvomim, da se je ozirala za mlajšimi mulci. capljal je za njo, prisežem, bil je tako zmešan. menda ji je pisal poezijo in.. oh, menda je imel celo mapo njej posvečenih umetnin, ki jih je spravil nekam na podstrešje. to vem, ker jih je moj mož po pomoti zakuril, ko je mislil, da gre za stari papir. izredno se je sekiral, ubogo dete. potem pa je kajhitro pozabil, ko je dekle končno vrglo oči nanj. bila je edina.. edina njegova ljubezen. dvomim, da bo pravzaprav še kdaj vzljubil koga, kot je ljubil njo. potem pa je, seveda, udarila tragedija. to se zmeraj zgodi, ko najmanj pričakuješ.



čisto.. čisto ga je zjebalo. mislim, spomnim se, ko je prejel novico. ničesar ni vedel, kar.. prejel je klic. imeli smo pavzo, bili smo zunaj, na čiku, čakal nas je poligon, vem da je bilo poletje in vsi smo bili v tistih gadnih kratkih hlačah, za katere so vztrajali, da jih nosimo na urjenju.. kakorkoli, njemu zazvoni telefon, erik se od zadaj zadere, "pozdravi ljubico!" in vsi se bebavo hihitamo, kot da smo stari deset. in on naenkrat prebledi, stopi nekaj korakov stran od skupine, nerazumljivo momlja v svojega mobilca.. potem mu ta pade iz roke in on pade na kolena in začne neutolažljivo jokati. nekaj blazno neprivlačnega je menda na odraslem moškem, ki joče, ampak tisti dan je valentin.. o bog, še preden smo vedeli, kaj se je zgodilo, smo imeli vsi solzne oči. ivanka je pobrala telefon, ki ga je izpustil; na oni strani je zveza še držala in vprašala je, kaj se je zgodilo - prisežem, ko so ji povedali, je še ona prebledela, toliko, da ni še ona padla v jok. vsi smo poznali kamillo, sploh.. sploh ne vem, če je obstajal kdo, ki je ne bi oboževal. mislim, družili smo se, takole.. tu in tam, razumete. spomnim se, da smo z erikom in ladislavom stavili, da ne bosta zdržala niti mesec, ko smo ju spoznali in potem smo se pogovarjali, kateri bo lahko najprej poskusil svojo srečo z njo. pa nista, razumete, oboževala sta se. njega je totalno zlomilo.. ne vem, kako, da je sploh končal s šolo, ker je bil čisto zjeban.



nemogoče je, da to ne bi bila ona. niti trenutka več nisem zdržal v bratislavi. našel jo bom. vrnil jo bom k sebi. spet bo.. točno tako, kot je bilo. moja ljuba ne more biti mrtva.