biker bar

Naslov sporočila: Re: biker bar Pet Mar 22, 2013 9:16 pm

for this post i tag mr.saxobeat wesley pierce. and i wrote around 700 words. let`s bring avery side back on (:

mogoče je delala ogromno življenjsko napako, ko je tako dopustila nekim nedoločenim čustvom, da so jo vodili na poti in so jo vedno znova vračali k wesleyju. kot neka odgovorna šefica policije bi njegova družba morala biti dobrodošla le na zaslišanjih in naslajanju ob njegovi podobi na drugi strani rešetk, a očitno so ljudje imeli prav, ko so mnogi trdili, da ima vsak svojo šibko točko in njena je bila poleg maščevanja očeta prav wesley. del nje ga je pravzaprav sovražil, da je imel takšen vpliv na njo in jo je vedno občutek ob njemu zajel, kot nek vročični val in prevladal v njenem telesu in ni mogla dolgo zdržati hladne igre. celo danes je sprejela njegovo, sicer precej ne mamljivo ponudbo, po grešnem delu mesta kakor, da bi bila ujeta spet v času pred časom, ko je njeno ime še bilo avery in ko celotnega policijskega vodenja ni bilo v njenem življenju, ter je bila preprosto ona- z očetom na eni strani mesta in sama na drugi. mogoče je zato tudi sprejela, da bi se lahko vrnila vsaj za trenutek v tisti čas, čeprav je lahko tudi vedela da bo njen obrambi mehanizem odreagiral precej pričakovano in bo trdil, da to ni dobra ideja in tudi ni bila. bila je slaba ideja ampak je glavno vlogo igral wesley in odbiti ga ni mogla. drugače preprosto ni znala in bolj kot je sovražila ta njegov vpliv je sovražila sebe, da si je dopuščala nekakšne takšne…ranljivosti ? no, ta ne bi smela biti v njenem besednjaku, a očitno se je tudi tukaj precej uštela. hrepenela je po samemu članu mafije in na nek svoj način ji je bilo mar zanj pa čeprav ji po vseh policijskih kodeksih ne bi smela čutiti ničesar od naštetega- ne hrepenenja kaj šele kakšnih čustev v meri kolikor jih je bila sposobna podati.

predvidevala je lahko le, da trezen vstop še ne pomeni trezen izstop, ter je bolje da svoj avto pusti pred svojim domovanjem in si raje naroči taksi. s tem bo tudi veliko manj opazna in ne bo kakšnim znancem prebudila radovednost v mislih, ko bi tako zavijala proti dnu od dna samega mesta, ter segala v objem skrivnostnemu moškemu. veselo je začela tipkati po gumbih hišnega telefona in s prstom drseti po zapisani številki stalnega taksi prevoza, ki je bila zapisana na majhnem roza lepilnem lističu, kateri je tipično bil nalepljen na njenem hladilniku poleg vseh drugih listkov in zapiskov. očitno se je precej dobro obnesla metoda lepljenja listkov na hladilnik, ker je večino časa glavo res rinila v tisto smer, ter je tako lahko vsako opombo najhitreje opazila prav na tistem mestu tik pred odpiranjem in iskanjem hrane. nekaj potrebnega časa je počakala, da se je zveza vzpostavila in kmalu je tako na drugi strani zaslišala glas centrale, ter je naročila taksi pred svoj dom. deset minut je imela še časa, katere je logično uporabila za to, da se je do konca še uredila in še zadnjič pogled navrgla v ogledalo, potem pa je samo zletela ven in po minutki ali dveh se je že prikazal njen prevoz- rahlo namrščen ob omembi kraja njenega cilja. njegova reakcija pa je niti ni presenetila kaj preveč.

v zahvalo mu je na nujno plačilo dodala še nekaj napitnine in nato izstopila, ter se z lahkotnim korakom napotila kar proti notranjosti, kjer naj bi jo po sporočilih sledeč že čakal wesley. v majhnem baru v katerega je vstopila pa ga pri šanku niti ni bilo težko zgrešiti. v luknji sredi katere se je nahajala pa kaj preveč ljudi niti ni bilo in takšne podobne kraje bi morala dodati na seznam možnih racij in ne tiste ugledne v mestu, ki so nekaj dostojanstva še ohranili, če je seveda odštela krvoločne pretepe zaradi katerih so na koncu nastradali še njeni fantje s kakšno lažjo poškodbo. jasno si lahko opazil kdaj je bil petek ali kakšen drugi dan za zabavo, ker so celice takoj bile polne pripornikov, katere si po ohladitvi in streznjenju pod varščino kmalu spustil domov, a vseeno. prekršek je prekršek in vedno bo. » mogoče name ne potrebuješ narediti kakšnega posebno osvajalskega vtisa z izbiro kakšnega prestižnega lokala ali bara, vendar vseeno ti ni bilo potrebno ravno zaradi tega izbrati največjo beznico, « je poskušala na čim boljši način zajeti vse njene mešane občutke o kraju sredi katerega se je sedaj nahajala. stopila je nasproti njega in svoje roke v pozdrav ovila okoli njegovega vratu in se mu raje, kot da bi se samo pritoževala, nasmehnila in sekundo za tem pritisnila poljub na ustnice.

Naslov sporočila: Re: biker bar Tor Mar 26, 2013 12:59 am

tag, the awesome madeline smitten

note: you know what i just thought of?! why not make this little date wesley's birthday! i mean it's set for july anyway, WHY THE FRIGGIN HELL NOT?!

sedel je pri šanku, vsake toliko pognal svoje prste po tipkovnici mobilca, da je odgovoril na kakšno sporočilo, ki mu ga je poslala simpatična rjavolaska, večino časa pa preprosto preživel tako, da je kramljal z benom, obilnim lastnikom bara, kjer se je nahajal. bena je poznal že približno od tistega trenutka, ko je njegovo življenje zabilo na napačne tirnice, zaradi česar je imel pri njem popolno protekcijo. tip se je bližal šestdesetim in ustrezal največjemu stereotipu starega bikerja, ki bi si ga človek mogel namisliti. nenehno je bila polovica njegovih oblačil narejenih iz ledra, le v prevročih poletnih mesecih je imel na sebi kak kos jeansa ali preprostega črnega blaga. njegovi dolgi in redki lasje so bili na zatilju speti v masten čop, njegova brada je bila spredaj po nekod namensko prepletena, a zdelo se je, da je te kitke nazadnje oskrbel vsaj pred kakšnim desetletjem. bil je huje potetoviran kot katerikoli človek, ki ga je wes v življenju srečal, piercinge pa je imel na najbolj nenavadnih mestih telesa, ki si jih, iskreno, ni želel prav nikdar videti. govoril je z nizkim in raskavim glasom, ki je bil brez dvoma posledica vsega alkohola, cigaret in cracka, ki jih je skozi leta konzumiral.

prvi kozarec viskija je dobil na račun hiše, saj je bil ben več kot očitno presrečen, da znova ujame znan obraz; med tem je bil drugi kozarec jasno namenjen rojstnemu dnevu, ki ga je wesley danes obeleževal. nikdar ni delal velike farse iz tega totalno nepotrebnega praznika; samo tako se je pač zgodilo, da sta bila z ljubko rjavolasko domenjena tudi danes. kot se je zadnje čase dogajalo vse preveč pogosto. neizkušeno oko bi ju zlahka proglasilo za par, čeprav sta sama predobro vedela, da stvari niso bile tako enostavne.

med prsti je torej obračal svoj prazen kozarec in kramljal z benom o popolnoma nepomembnih zadevah, ko jo je končno uzrl. izgledala je še bolje kot vedno, če je bilo kaj takega sploh mogoče - in v trenutku je bila ob njem. najraje bi iz njenega telesa iztrgal oblačila in si jo vzel takrat in tam, jo porinil na šank in se zaril vanjo.. "ampak, ljubica," je želel protestirati; še preden mu je uspelo, so se njene ustnice prilepile na njegove; z roko, položeno na njen križ, jo je privil k sebi in ni je izpustil, dokler končno ni imel dovolj. no, zadovoljen vsekakor ni bil - a njene ustnice je zahteval nekoliko dlje časa. končno ji je dovolil, da se izmakne iz njegovega prijema. "to ni navaden pajzl, to je prav posebna usrana luknja, ki bi jo morala ti med vsemi še kako spoštovati.." je nadaljeval prej načeto misel in ji nakazal po prostoru. "tukaj.. ti ne bo nihče skrivil laska, ker sem zahaja obcestna sodrga, ki prečka mesto ali pa lokalni pijanci, ki se nespomnijo niti lastnega imena." seveda je imel v mislih njeno varnost. čeprav ni bil pripravljen priznati, je bilo vseeno nemogoče reči, da mu ni bilo mar zanjo. "in naj ti povem, da izgledaš dihjemajoče." znova jo je privil k sebi, na njeno ramo se je naslonil z brado in v njeno uho zamrmral kar z najbolj porednim glasom: "komaj čakam, da tole oblekico strgam iz tebe."

Naslov sporočila: Re: biker bar Pet Mar 29, 2013 8:03 pm

for this post i tag mr.saxobeat wesley pierce. and i wrote around 700 words. let`s bring avery side back on (:

utirala si je pod do njega in val navdušenja se je v njej večal. wesley jo je res znal popeljati iz bedne resnice njenega življenja v nek čisto drugi svet z nečim tako preprostim kot so to poljubi in dober seks in dotiki njegovih rok na njeni koži. nista potrebovala romance in nepotrebnega zavlačevanja, prav tako pa je bilo odveč njun odnos kakorkoli poimenovati, kajti niti eden od njiju ni bil pristaš nekega poimenovanja in podajanja nazivov in sta nepotreben čas znala veliko bolje izkoristiti, res bolje, kako zelo bolje. pozabila pa vseeno ni kako sta si bila njuna položaja različna in kako nevarno je vse skupaj bilo. mogoče wesleyju ni pisalo na čelu, da je vpleten v posle proti katerem se sama bori, a sama je bila označena s svojim nazivom na vsakem koraku in vsak iz tolpe se je dobro zavedal kdo vodi vsako organizacijo proti njim, to pa je bila ona. s tem je vodila sebe v nevarnost bolj kot pa je bil na slabem on. mogoče bi mu celo čestitali, ker je nategnil šefinjo policije, ter ga poveličali v še kakšen višji rank. ona pa bi bila ali s strani višjih organov države odstavljena s svojega položaja ali pa bi tolpa poskrbela za svoje. zato sta morala biti malce previdna, ker sama očitno s svojo prisotnostjo ob njunem dogovorjenem srečanju ni kazala na nič drugega kot da si tega želi tudi sama, da si želi njega v svojem življenju, ter ne misli samo poslati vse k vragu. če že ji je popestril njene večere, poskrbel za občutek omame, ter jo odrešil kakršnega koli križa resne zveze, s katero se ni imela časa ukvarjati. bil je tam, ko ga je potrebovala, ter obratno, to pa je bilo za njo dovolj in lahko je predvidevala da tudi za njega.

protesta ob njenih besedah mu v prvo ni dovolila in je s svojimi ustnicami takoj poiskala njegove, ki si jih je tako zelo želela tisti trenutek. v sekundi je pozabila na policijo, na pištole, na tolpo in mafijo, ter vse ostale banalnosti s katerimi se je vsakodnevno ukvarjala. bila je samo ženska v prijemu moškega, bila je samo madeline in on samo wesley. njena čustva do njega so bila nekako posebna in o njih ni govorila iz oči v oči z njim, a tu so bila, ter so bila kriva za vsak val navdušenja in poželenja v njemu. ni bila tipična ljubezen ali zatreskanost od kateri bi pri njunih letih sledila poroka in kasneje otroci. bila je bolj tista, ki je obstajala, ampak je bila izražena na drugačen način, ki ni bil vsem ravno razumljiv ali jasen. imela je skrb za njega in ni ji bilo vseeno, da je sodeloval z tolpo, ker se je zavedala vsake najmanjše nevarnosti. in imela je skrb do te mere, da bi brez pomisleka v nekoga pognala kroglo, da bi ga rešila. » naj ti bo. biker bar, spoštujem te, « se je odzvala in pogled namenila prostoru v katerem sta bila, čeprav še vedno ni spadal med tiste v katere bi sama znala riniti. » vsaj privatnost imava in se nihče ne bo vmešaval v najin večer. « kraj je bil nepomemben, dokler sta lahko skupaj in nimata okoli motečih akterjev situacije. » samo zate, « se je odzvala na njegove prijetne besede za njeno uho in se zasmejala, ko jo je privil k sebi in je bila dovolj blizu njega, da je lahko svoje roke ovila okoli njegovega vratu in dopustila, da se je njegova brada naslonila na njena ramena. » lepo počasi, slavljenec, « se je namuznila ob njegovih besedah, ter nadaljevala : » ta del še pride kot moje posebno darilo zate. in na vsako presenečenje je potrebno potrpežljivo počakati. « s prsti je nežno zdrsela po njegovem obrazu, do njegovih ustnic, ter se za trenutek ustavila tam, nato pa prst samo dvignila toliko da je lahko pomignila natakarju in naročila še kaj več kot zgolj en kozarec alkohola : » steklenico česarkoli. « pozornost pa je po naročilu takoj preusmerila nazaj proti wesleyu in se nasmehnila, ko je njen pogled zaobjel njegov obraz. » nisem kar tako pozabila, da imaš danes rojstni dan, ter tvojo tridesetletnico mogoče ne boš preživel na ogromni zabavi in v gneči, boš pa z menoj, najprej tu, potem kje drugje. « nasmešek na njenem obrazu je še vedno prevladoval in njen hudomušen pogled je bil namenjen zgolj in samo njemu v danem trenutku.

Naslov sporočila: Re: biker bar Pon Apr 15, 2013 10:25 am

tag, the awesome madeline smitten

note: i'm sorry i'm late, love, i know that this pretty much sucks, i just.. i had zero ideas. ><

zasmejal se je, ko mu je povedala, da si je prislužil njeno 'spoštovanje'. kaj pa je bilo narobe s takim pajzlom? ni imel namena rojstnega dne, zadnje meje z dvajsetimi, preživeti nekje, kjer bi mogel nase navleči formalno obleko z metuljčkom in se delati, da mu ni do viskija in da je tisti špuk v kristalnem kozarcu zanj dovolj. ne, danes je imel namen iti do konca - in madeline je imel namen vzeti s seboj. ni bila več, kar je bila nekoč, a vedel je, da je sam kar najbolj sposoben, da iz nje izbezlja staro avery, pa naj bo, kar hoče. vedel je, da jo bo dobil. "absolutno," se je namuznil, ko se je končno - predvsem zaradi dejstva, da je lokal veliko pod radarjem vseh, ki bi lahko kakorkoli vplivali na njiju - spoznala, da se imata lahko tukaj prav lepo. pa kaj, če sta pristala v biker baru, pizda, veliko huje bi bilo, če tukaj ne bi pristala. načrt za večer je mirno počival v plastični vrečici v žepu njegovih kavbojk. pijača ali dve.. in lotil se ga bo.

"ohhh," je iz sebe spravil grlen zvok neodobravanja, njegove ustnice pa so se zavihale navzdol. "nisem ravno potrpežljiva oseba, sploh če vem, da me čaka nekaj slastnega," je zamrmral s prosečim izrazom na obrazu, čeprav je bilo v izhodišču jasno, da se zgolj šali. nekaj pa bosta že zvrnila, preden se lotita vročega seksa, po katerem bosta oba obležala kot kladi. oh, ta njegova bleda senca stare avery, ki se je počasi vračala. pojma ni imel, kako naj bi opisal čustva do nje, ki so se pretakala po njegovih žilah, a navsezadnje je pri zadevah afekcije zmerom ostal brez besed. "bourbona," se je prebudil iz misli, ko je madeline naročila steklenico 'česarkoli' - ni bil sicer pretirano izbirčen, vsaj praviloma ne, a tridesetko je imel namen proslaviti, kot se šika.

"kje drugje bi bil lahko raje?" je zmajal z glavo ob tem retoričnem vprašanju - in še preden bi uspela karkoli odgovoriti, jo je znova privil k sebi in jo prisesal na svoje ustnice. ta lepotička, ki mu je danes delala družbo, je morala biti kar najbliže nekomu, ki ga je imel res rad. problem je bil, da je v njej videl nekoga, ki bi moral izginiti že pred leti; avery - ali pa vsaj sledi avery - so se v madeline nahajale predvsem zato, ker svojega celotnega jaza ni bila sposobna odvreči, čeprav bi ga morala. odlepil se je od nje, se ji namuznil, nato pa iz šanka vzel steklenico, ki jo je ben tja nastavil in mu na šank vrgel nekaj bankovcev. "obdrži ostalo, stari," mu je zamomljal, zavedajoč se, da mu bo morda jutri za to žal, ko ne bo imel dovolj denarja, da bi si kupil kruh v tistem marketu blizu njegovega stanovanja. a tako je navsezadnje živel od nekdaj. ujel je madelinino dlan, se ji namuznil, nato pa ji pomignil, naj mu sledi. popeljal jo je do ene najbolj oddaljenih miz v baru, ki so bile postavljene v skoraj popolno temo. počil se je na dvosed ob mizi, steklenico odložil nanjo in rekel: "tole morava hitro izprazniti.. imam namreč presenečenje zate."

Naslov sporočila: Re: biker bar Pet Apr 26, 2013 5:34 pm

for this post i tag mr.saxobeat wesley pierce. and i wrote around 700 words. let`s bring avery side back on (:

ob njegovem neodobravanju se je samo nagajivo nasmehnila in skomignila z ramenu, ter nadaljevala s svojim mehkim glasom :» tukaj ti ne morem pomagati, dragi. žal boš moral stisniti zobe, saj druge izbire nimaš. « na samem začetku mu je lahko bilo jasno, da je imela nekaj časa preživeti še tu ob pijačah ali dveh, ter nato pot nadaljevati kamor mu je srce poželelo. navsezadnje je bil njegov večer in njegov rojstni dan, ter je bila ona le na voljo za vsako uslugo, ki bi si jo morda danes omislil, pa čeprav mu tega ni na glas omenila. en razlog je bil zagotovo ta, da je hotela videti koliko bodo njegove želje segale daleč, ter drugi pa ta da se je ravno teh nekih ekstremov bala in se je hotela obvarovati pred njimi. navsezadnje bi mu na misel lahko prišlo marsikaj in kot šefinja policije ni mogla tega početi kot je pred leti. takrat ni imela veliko izgubiti le razočarala je lahko očeta, ker ni opravila policijske naloge, ter se bi nato že zaposlila kje drugje in sedaj bila v drugi situaciji kot je. sedaj pa je na kocko postavljala svojo avtoriteto in svoje maščevanje, ter dvomila je, da je bilo vredno pa četudi je do wesley-ja gojila določena čustva, ki niso bila nujno da ljubezen njenega življenja ali kakšno podobno sranje. bilo pa je vseeno več od seksa in poželenja, ter strasti in je bila pripravljena zaščititi njegov hrbet z golimi rokami, če bi to bilo potrebno. do tiste mere pa res ni hotela še priti, čeprav mnogim v mestu ne bi škodilo, če bi prenehali podcenjevati njene ženskosti na tako moškem položaju. » steklenico bourbona, « se je popravila ob naročilu in pogled usmerila proti wesleyju, ki je izrazil željo po njem in glede na to da je bila danes njegova želja njen ukaz, se ni imela namena vmešavati v prav nič.
četudi pa bi si želela odgovoriti na njegovo slednje vprašanje, pa jo je prehitel že on, ko jo je ponovno privil k sebi in so se njegove ustnice prisvojile njenih, ki so že počasi pordele, a ji je to ugajalo. ugajala ji je njegova bližina in njegovi poljubi, ter v tistem trenutku si res ni želela nobenih drugih, ter si ni želela nobenega drugega razmerja, ki bi bil manj kompliciran kot njun. navsezadnje nista bila v pomenu mnogih resnično skupaj, a kolikor je nazadnje preverjala, je bil edini ljubimec v njenem življenju in edini vreden tega mesta. kar se je tikalo županovega sina- to je bila napaka ene noči še pred časom in zelo rada se je prepričala, da wesleyju ni segel do kolen, pa čeprav so njegovi prekrški bili minimalni proti tistim, ki jih je izvajal moški pred njo. toda danes ni stala pred njim kot policistka, ampak kot ženska v njegovem življenju, ki je hrepenela po njegovi bližini in nežnosti po tako napetem dnevu, tednu, mesecu in je tako našla nekaj spokoja, ki ga je tako zelo potrebovala. očitno je bilo, da se je motila, ko je trdila da kot policistka ne potrebuje nikogar ob sebi, ter ji je prav prijalo, ko je po streljanju in pretepih imela nekaj nežnosti z njegove strani, ter je res lahko čutila da je ženska, ne glede na svoj poklic. njegove ustnice so se po trenutku odmaknile od njenih in njegove roke so prevzele steklenice, ter na pultu se je znašel kup bankovcev, ob katerem pa se je sama rahlo namrščila. » hej, danes bi morala častiti jaz, ker imaš ti rojstni dan, « je pričela ugovarjati, a več kot očitno je ugovarjala v prazno, ter je sledila njegovi postavi v najbolj oddaljen kotiček bara. sedla je nasproti njega in namuznjeno reagirala na podane besede, ki so obvisele v zraku, ter jo je prevzelo popolno zanimanje. » predvidevam, da mi ne boš povedal in mi boš sedaj ti navrgel govor o potrpežljivosti, kot sem jaz tebi malo prej ? « je dejala in se naslonila nazaj na oblazinjen sedež in prekrižala noge dovolj blizu njegovih, da je lahko ob naslednjih besedah zapeljivo zdrsela po njih in se malce poigrala s situacijo : » pa četudi te lepo prosim, da mi poveš kaj si pripravil zame ? « ob potezi njenih nog, je sledil še mamljiv nasmešek na obrazu in roteči pogled, da ji še pred samim presenečenjem zaupa kaj to je. » okej, daj to steklenico semle, da lahko nazdravim tebi v čast in čim prej izprazniva tole, « se je naposled po poskusu vdala in mu z obema rokama na mizi namignila naj ji steklenico lepo poda, da opravi tisti uradni rojstno dnevni del, ter preide na tisti, ko jo bosta praznila požirek za požirkom. » navsezadnje si pridobil mojo pozornost in radovednost, ter me resnično zanima kaj imaš za bregom. « kolikor ga je poznala, je lahko predvidevala, da bo pridobilo še toliko večjo pozornost pri njej, ko bo presenečenje videla.

Naslov sporočila: biker bar Ned Maj 05, 2013 2:10 pm

tag, madeline smitten

note: malce sem fast-forwardala njuno pitje, hope it's okay with you. :3

nasmejal se ji je, ko mu je hotela pod nos vreči protest z izgovorom njegovega rojstnega dne. iskreno ni bil nič kaj boljše volje kot ponavadi in rojstni dan je bil samo izgovor, da se tokrat utemeljeno zapije in zadrogira, da se še kakšne tri dni ne bo sposoben niti vstati iz svoje postelje. dobro, morda tako zelo vendarle ni imelo smisla pretiravati, predvsem zato, ker je bil eden izmed njegovih ciljev tudi ta, da strastno položi rjavolasko pod njegovo roko. o ja, fuk z madeline je bil popolnoma nor. zdelo se mu je, da se je ob njem prelevila v osebo, ki jo je poznal in v osebo, ki jo je imel navsezadnje tudi rad. "pozabi, ti mi boš čestitala kasneje, na kak drug način," ji je navrgel z brezhibnim nasmeškom na obrazu, ki je vsekakor izdajal, da je po tej epizodi pijančevanja še dolgo ni imel namena spustiti izpod sebe. danes si jo vzame samo še toliko bolj, navsezadnje je dvomil, da bo ugovarjala. bila je precej popolna ženska; morda sicer ni bila takšna, a v njegovih rokah se je spremenila v avery in ta njen obraz je oboževal. večno jo je hotel prav takšno, razigrano, nepremišljeno, vihravo.

"kaj pa vem," se je nasmehal, ko je razmišljal o tem, ali ne bi imelo vendarle večjega smisla, če bi počakal, da se njegova ljubimka dovolj napije, da ji bo vseeno glede tega, kaj ji bo ponudil v nadaljnjem. navsezadnje je v njej istočasno bdel previdni duh policistke madeline, ki je morala skrbeti za svoj ugled in avtoritativnost, kar pa mu iskreno ni preveč dišalo. raje je imel spontanost, kakršno je sam večno prakticiral. pojma ni imel, od kod si ga je pridobil, a ugled je spremljal tudi njega. morda ni bil takšen, kot je bil njen, in vseeno je bil oseba, ob kateri je marsikdo prestrašeno sklonil pogled. bil je bog. pa mu ni bilo potrebno nadzorovati enega samega impulzivnega dejanja - ta so ga namreč sploh pripeljala do te točke. "odvisno od tega, kako lepo me boš prosila," se je nagnil k njej in iz njenih sladkih ustnic znova ukradel strasten poljub. o bog, kako prijetna je bila; najraje bi se je cel večer dotikal. "sicer pa lahko prakticiraš lastno teorijo o potrpežljivosti," ji je nagajivo pomežiknil.

po približno pol ure je bila steklenica na pol prazna, madeline pa se je pod njegovo roko prav pijano hihitala. saj ne, da je bil on kaj boljši; nenavadno počutje ga je prevelo, skorajda nekakšna.. sreča. je bilo mogoče, da bi bil wesley pierce na tej točki svojega življenja dejansko srečen? ha! "si torej pripravljena na svoje presenečenje?" se je pozanimal po tem, ko je znova nagnil steklenico, naredil konkreten požirek in pustil, da si je bourbon utrl ognjeno pot po njegovem grlu. bil je že dovolj pijan, da viski ni tako močno pekel, in vendar je bil vse prej kot nežen. "in obljubi mi, da se ne boš šla nobenih policijskih moralnosti," je nadaljeval z mehkim nasmeškom, ko ji je steklenico predal, njegov obraz pa se je zakopal nekam med njene lase, njegove ustnice so spolzele po njenem razgaljenem vratu. "danes si moja, se spomniš," je šepetal, ko je s prosto roko drsel po njenem stegnu. "danes sva samo dva nihčeta, ki se zabavata drug z drugim." tole mu je ustrezalo. vnovič je poljubil njen vrat, nato pa se je nekoliko odmaknil in iz žepa potegnil plastično vrečico, v kateri so bile neprodušno zaprte štiri tabletke.