tukaj ste, ker bi radi slišali mojo zgodbo. ker vas razganja od radovednosti, da bi vedeli, kaj se skriva za modrimi očmi skrivnostne rjavolaske. ampak ta zgodba ni pravljica za lahko noč. ni kakšna pocukrana romantična drama ali komedija. je samo moja in zato sovjevrstna. in nima začetka. rekli boste da je to neumnost, saj mora vsaka zgodba imeti začetek. no ta ga nima. vsaj ne takega kakršnega bi si vi želeli slišati.
kje sta se spoznala sočna plesalka z barbadosa z prelepo olivno poltjo in temnimi lasmi, ter zadrt bolgarski mafijaš, me niti ne vprašajte, ker ne vem. s ponosom lahko rečem samo, da sem na svojo srečo zunanjost podedovala po mami. mogoče se je z njeno poltjo zmešalo le malo očetove bledikavosti. ne vem kaj je videla na njem. ne vem kako je lahko bila tako neumna, da je ostala z njim. izrabljal jo je. za seks, kaj pa drugega. lastil si jo je. sam pa popival in imel še morje drugih ljubic. nisem bila deležna njegove ljubezni. niti mamine ne. zanju sem bila le nepotrebna nesreča, ki se je zgodila med eno od njunih nočnih avanturic. ne vem zakaj sta me obdržala. če sta se slučajno spomnila, sem celo dobila nekaj ostankov večerje. bila sem suha. shirana in ves čas na meji med življenjem in smrtjo. zalogo solz sem porabila že v zgodnjih letih življenja, ko sem vsa nesrečna ležala v kotu, brez trohice moči in si želela, da bi končno umrla. in verjetno sta bila oba zadeta, ko sta me vpisala v šolo. ali pa jima je za vrat dihala kakšna socialna služba. sem omenila, kolikokrat sem mami govorila, da v njeni odsotnosti oče domov vlači ljubice in naj že pobegne skupaj z mano, saj jo le izrablja? ne? no povem vam le to, da sem v odgovor dobila le zaušnico. in tako sem odnehala. ko bi se morala vpisati v srednjo šolo sem pobegnila. kjerkoli se mi je zdelo lepše kot v našem zanikrnem stanovanju. nisem vedela kaj naj storim. z ničemer drugim kot osnovnošolsko izobrazbo, nekaj oblačili in nekaj bankovci v dlani, sem tavala po ulicah sofije. dokler nisem naletela nanj. tajson. sprejel me je odprtih rok, me potolažil in mi dal prenočišče. bil je le neznanec ki sem ga srečala na ulici, a bil je ljubeč. končno sem bila deležna vsaj neke vrste starševske ljubezni. nakupil mi je novih oblek in mi dovolil da sem se vpisala v srendjo fotografsko šolo. o tem sem vedno sanjala. toda kmalu sem morala pričeti plačevati za njegovo gostoljubnost. začelo se je smao z raznašanjem paketkov. nekje sem pobrala paketek in ga odnesla na dogovorjeno mesto. kmalu pa je vse skupaj pričelo rasti. začel me je vpletati v svet droge in mafije, kar mi ni bilo niti najmanj všeč. nič bolj kot ljudje, ki so delali zanj. zdela sem se jim prvovrstna trofeja, sploh, ko sem zaključila 4. letnik. in tako se je zgodilo. ime mu je bilo eric. kar naprej se je slinil okoli mene in me pregovarjal, da bi mu končno dala tisto kar si je želel. a se nisem hotela vdati. še danes sem prepričana da je edino kar me je ohranilo pri življenju moja močna volja. moč, ki je vseskozi rasla v meni. odločnost. ampak bil je močnejši. veliko močnejši. in naslednje česar sem se zavedela je bilo to, da gola ležim na enem od starih jogijev v kleti tajsonove hiše. bedak eric me je posilil. takrat sem se znova zlomila in solze za katere sem mislila, da jih nimam več, so privrele na plano. uvidela sem kam to vodi. v propad ali pa se bom zapletla v mafijske mreže. in dovolj pameti sem imela da sem vedela, da se ne bom mogla več odplesti. spet sem pobegnila. tokrat iz bolgarije. v ameriko in se z nekaj denarja, ki sem ga sunila od tajsona znašla v washingtonu. ampak kako preživeti. čeprav se mi je to z vsemi štirimi upirlao sem se morala spustiti v prostitucijo. biti na voljo moškim, ki jih žene ne morejo zadovoljiti. kolikokrat sem opazovala njihove poročne prstane in smilila sem mi je ženska, ki ga je doma vdano čakala, prepirčana, da je samo na pijači s prijatelji. ampak tkao sem spoznala njega. in se vanj zaljubila. bil je prvi, ki je razdrl moj oklep in se priplazil v moje srce. ampak dobra sem bila samo toliko časa, dokler sem mu imela kaj ponuditi. in spet sem končala z zlomljenim srcem. takrat mi je bilo dovolj. zaslužila sem dovolj denarja, da sem si lahko plačala faks fotografije, nato pa se preselila v filadelfijo. ampak nekateri preteklosti ne morejo ubežati. spet se je pojavil tu. tajson. mi zagrozil in hočeš nočeš sem se morala pridružiti tolpi. in preklela sem da, ko sem ga spoznala. mar mi umrla na cesti. zdaj pa sem tu. trudim se, da bi sovje dleo opravljala kar se da dobro. okrepila sem oklep in povem vam, da na mojem obrazu redko kdaj igra nasmeh. in novi ljudje? mar res mislite da imam po vsem skupaj še vero v ljudi? o, ne. dovolj sem pretrpela. zdaj je na vrsti nekdo drug.