število prispevkov : 40 cash : 76 street reputation : 21 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : netherland, amsterdam
Naslov sporočila: back street Ned Feb 24, 2013 8:43 pm
[florence, ]
cilji so bili že od nekdaj nekaj s čimer se je večina ljudi ukvarjala do neke mere, na koncu pa se je večin vdala in opustila svoje cilje ali bolje rečeno sanje. kot otrok je najbrž vsak sanjal po nečem boljšem, najsi so bili to gore sladkarij, ali gromozansko premoženje s katerim bi si punčke lahko kupile najnovejše oblekice za dojenčke in se fantki vrgli k avtomobilčkom in najnovejšo tehnologijo. potem so bile tu še sanje naših staršev, ki so bile nenormalno visoke, a hkrati toliko realne, da so na nas vplivale dosti bolje kot tisti naši cilji, ki so se razblinili. v tolpi je bila tako zagotovo več kot polovica ljudi, katerih sanje so se razblinile sredi belega dne, ko jim je življenje spremenila novica o tem in onem. prav porazno je bilo priznati, da si se tolpi pridružil samo za to, da bi se dokazal pred dekletom kot je bila ivalyn. dostikrat se je spraševal ali je bilo sploh vredno, da je zabredel tako globoko. namesto da bi poslušal svoje srce, ki mu je dajalo napačna navodila, bi bil sedaj lahko na kaki prestižni fakulteti s štipendijo v žepu in ponosom svoji staršev v očeh. namesto tega pa mu niti nista upala namigniti naj spakira svoje stari in se pobere od doma, še huje - ljudem sta prikrivala kaj je pravzaprav njun edinec počel. bil je v velikanskem dreku iz katerega se je skušal izvleči, a ni in ni šlo. obljubil si je, da bo pustil preteklost za seboj in poskušal iz sebe izvleči vsaj nekaj tistega kar je še mogoče, a namesto tega je dobil kar nekaj groženj o tem, da bo obešen z lastnimi jajci na klin, če se ne spravi opravljat svojih nalog, ki so mu rečene in če ne bo napravil v dobro tolpi. pizda, z dna duše jih je sovražil, vsakega po vrsti. eden se mu je bolj gnusil kot drugi in o vsakem bi lahko razkladal na ure in ure kakšen kreten je pravzaprav bil. v tolpi je zaradi svoje naivnosti igral vlogo pametnjakoviča, nekoga ki je dobro opravil svoje naloge, čeprav se je sredi noči zbujal popolnoma moker in je vsake toliko časa močil posteljo zaradi groznih sanj. življenje se mu je tako iz preprostega užitka spremenilo v nujo, kot labirint iz katerega ni in ni našel izhoda.
novice o tem, kdo je prestopil prag tolpe, so se hitro širile in njegov obraz je upadel ko so se mimo njega sprehajali novi precej navdušeni člani. vsakokrat se je na veliko pilo in videti je bilo kot bi vsi presrečno uživali v tem, da so še nekomu več uničili življenje. to da je bila florence ena izmed novink, ga je popolnoma vrglo s tira. ob novici je komajda zadihal in pred obraz se mu je naslikal njen upadel obraz in dolgi lasje, ki so zakrivali podočnjake. poznal jo je veliko bolje kot večina, ki jim je nastavljala svoje mednožje. nekoč sta bila par in njuna zveza bi lahko celo bila uspešna če ne bi bil on tisti, ki se je zatreskal v drugo in sta potem oba na nek način plačala davek za to. ona je odšla po mračnih poteh kot prostitutka, med tem ko se je on gulil na pozornost prasice, za katero mu je danes žal, da jo je sploh spoznal. s hrbtom je bil naslonjen na opečnat zid s katerega so rasli izrastki rastlin. ulica je zaudarjala po alkoholu in ravnokar je prodal še nekaj vreč belega prahu. delo mu ni bilo všeč, a to je bilo tisto v kar so ga tako silili. z eno roko v žepu in drugo, ki mu je visela ob telesu, je opazoval prišleke in v mislih koval zaroto proti vsakemu izmed njih. po pravici povedano so se mu ljudje smilili, kajti prav vsak izmed njih bi lahko imel lepše življenje če bi le tako želel. v roki je držal steklenico mehurčkaste pijače oranžne barve v kateri je bilo najbrž vsaj tretjino le te strup, ki je počasi a z užitkom ubijal ljudi na zemlji. a ker tistega dne še ni pojedel in popil nič užitnega, je bilo to vsekakor boljše kot nič. rjavolasko je opazil in desnega zornega kota, ko se mu je približevala z rahlim nasmeškom na obrazu. skušal je kontrolirati pospešeno dihanje, a mu je dih zastal nekje v pljučih in pijača, ki je bila v požiralniku se mu je zaletela da je skorajda izbruhnil iz sebe. nekoliko osramočeno je dvignil pogled proti rjavolaski in ji namenil pomenljiv pogled. "flo?" požrl je debel cmok sline in v ustih je imel še vedno prijetni okus - najbrž pomarančnega soka. "kaj počneš tukaj?" je nekoliko bolj ostro vprašal in nagubal čelo.
florence winther
število prispevkov : 7 cash : 15 street reputation : 6 tvoja starost : 29 starost lika : 21 years group : the bloods kraj rojstva : philadelphia, USA
Naslov sporočila: Re: back street Ned Feb 24, 2013 9:27 pm
Sonce je izginilo z neba Filadelfije, in lahko si videl kako so se vrstile prve zvezde na nebu. Sicer ni bila s kom zmenjena, a danes se je počutila malce bolje kot pa ostale dni. Ni se imela s čim pohvalit, niti ni kaj dovolj produktivnega naredila ta teden, kot pa do da se je prvič zares srečala z ostalimi novinci tolpe, a počutila se je prav dobro o sebi. Spomnilo jo je na čase, ko je pravzaprav uživala ob prostituciji, ko je plesala pred ostalimi zadeta s kokainom, brez kakšnih pomislekov in je imela njihovo nedolžnost v rokah. A ni pogrešala njenih starih načinov – tudi če zdaj bolj greši, se je počutila prej v svoji koži veliko bolj slabo, kot pa se je zdaj. In ne zaradi tega ker ga je mogla vleči neznancem, ali ker včasih stranke niso bile zares najbolj privlačne na pogled. Ni se ji gnusilo to delo, kot večini, le počutila se je da ima zdaj več kontrole nad vsem, kot pa jo je imela prej. Nenazadnje, vse stvari ki so se dogajale za tistimi štirimi stenami, je urejal nekdo drug, in lahko je še toliko planirala, še toliko imela nadzora, ga na koncu ni imela in je le nekdo drug igral z njenimi kartami. Zdaj pa je točno vedela kje je – in točno je vedela do kam mora priti. Tam je lahko bila prva prostitutka kar takoj, a dejstvo je bilo da je v tolpi mogla kar se da čim prej rasti, in priti do mafije. Vsaj kolikor je lahko slišala, si težko prilezel do vrha če bi recimo mu ponudila kakšno staro uslugo, a bile so govorice da sam don niti ni moški, temveč ženska, kar se ji je zdelo skoraj nemogoče. A to so bile govorice, resnico si je tako zadala, da bo odkrila sama, in to kar se le da hitro. Ni rada bila novinka, glede na to da je najbrž imela več izkušenj z cesto kot pa marsikateri izmed teh, ki jih je srečala že v tolpi. Vsi so bili arogantni, in dokaj naivni. Vsi so imeli iste sanje, le da je sama vedela da jih zna uresničiti, ker je delala svoje delo kar se da previdno, med tem ko so se drugi samo igrali in mislili, da bodo izpadli kot največji geniji zaradi tega ker so se smejali policiji v obraz. Njeni načini niso bili sicer najbolj moralni, a vsak efekt so imeli in tega je čakala, ter si ga tudi želela. Nase je navlekla neka druga oblačila, ter hitro napisala enemu da naj se dobijo v skladišču, ter po možnosti skadijo enega. Res, da je opustila beli prah, a trave ni mogla kar tako prepustiti, glede na to da ji je odprlo popolnoma nova vrata razumevanja. In ne, da se je počutila zdaj v tem trenutku osamljeno, le skušala je prilesti čim dlje malce višjim opravam celotne tolpe, samo tako, da bodo prijatelji – z uslugami. Lahko je igrala zares podlo igro včasih, a ta igra je bila vsaj po njenih pravilih. Pograbila je torbico, vzela enih par zvitih, ter enkrat dobro zaloputnila z vrati, da so se ta zaprla. Čudno, da ni slišala siren zdaj ob tem času, v tej ulici, ker to mesto nikoli ni zares mirovalo. Mogoče so se le naučili igrati bolj skrito, kot pa prej, vsaj v tej ulici. Hitela je proti skladišču, vzela drugo ulico kot pa običajno, če bi že slučajno prekrižala pot s kakšnim policistom, in se nasmehnila ob stari, zdaj že znani potki. Vzela je cigaret iz škatle, ter si ga prižgala med tem ko je hodila proti vhodu, dokler ni videla pretirano znane figure, ki je slonela na zidu ob ulici, po kateri je ravno prišla. »Kaj za vraga, Nolan?« je rekla, ter se mu nasmehnila, a le hitro se je pravzaprav zavedala kje sta, in kaj se običajno tukaj počne, zato ga je le vprašljivo pogledala. »Kaj jaz počnem tukaj? No kolikor sem seznanjena, se najbrž dobim z enimi fanti ki zahajajo tukaj naokoli. Kaj za vraga ti počneš tukaj?« ga je vprašala, ter si ga malce od bližje pogledala. Izgubil je fantovsko nedolžnost, to je šele zdaj videla. Bil je zdelan, in če ne bi bilo tistih božanskih oči katere je včasih tako rada videla, ga ne bi prepoznala. »Nolan, kaj se dogaja tukaj. Ne me jebat da ti …,« a tukaj ji je zastal dih. Saj bi sama lahko sebe vprašala isto vprašanje – kako je pristala tukaj, ko pa je v šoli tako blestela in ji je tako dobro kazalo. Ampak stvari se spremenijo, in sama je izbrala drugo pot. Ne slabo, ampak drugo, lažjo. Pa vendar, tudi boljšo?
you were in love, I was in love, we were both so pure. We were infinite.
this is a post for nolan. and sorry, this is a bit crappy ): though, I'm really excited, I sense something really epic comming through
reeva van der berg
število prispevkov : 40 cash : 76 street reputation : 21 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : netherland, amsterdam
Naslov sporočila: Re: back street Ned Feb 24, 2013 10:30 pm
[florence, ]
včasih je premišljeval o tem, kako bi bilo, če bi njegovi starši posegli v njegova dejanja in mu preprečili da je kar tako odšel iz sveta, ki so si ga kot družina ustvarili. takrat je bil mlad in vodilo ga je srce, ki ga je na koncu koncev izdalo. prav starši so bili tisti, ki bi mu moralo pomagati iz takšne zagate, a jih ni bilo ob njem. bil je popolnoma sam in tudi prijatelji, ki jih je imel nekoč, so nanj pozabili ali pa se mu celo izogibali, ker je nenadoma zašel v takšno družbo. nenadoma se je počutil izobčenega, trapastega, ubogega in predvsem zapuščenega. nikogar ni bilo h kateremu bi se obrnil po pomoč in nihče mu ni protestiral, ko je se zapletal s takšnimi ljudmi. nenazadnje je tak izgubil vso vero v boga in pizdarije, ki so jih razglabljali v verskih skupščinah. bog ni obstajal - ali pa vsaj njega ni imel rad in je nanj raje pozabil, kajti nikoli ni dobil niti enega jebenega občutka, da bi bilo komurkoli mar zanj. padel je v kup sranja in bil nemočen in tako usran, da se ni zavedel, da so bile vse skupaj samo spletke. srce ga je prevaralo in dekle ga je pustilo na cedilu. vedel je, da bi moral poslušati realnost, a kaj ko vsi govorijo, da moraš poslušati srce... pizdarija pa taka.
zavil je z očmi, ko se je pred njim prikazala z nasmeškom na obrazu. kaj je bilo tu tako radostnega. morda ubijanje napačnih in ubogih ljudi ali pa preprodaja drog in prostitucija v katero so silili dekleta - in seveda ga je to spomnilo tudi na dni, ko je florence odšla s solzami v očeh, a hkrati s ciljem da bo postala prostitutka. če bi imel takrat kaj jajc bi ji preprečil, a ker je bil tudi sam v velikem kurčevem dreku jo je pustil, da si je tudi ona uničila življenje. ni bilo pravično: če je bil on tisti, ki si je uničil življenje, bi moralo biti vsaj njej prizaneseno, a več kot očitno je bilo bogu mar za to. poigraval se je z njihovimi življenji in malo ga je brigalo za to, da so v sranju kakršnem pač so. ko se je približala luči v bližini katere je stal, je opazil njen obraz. bila je tako ... suhljata, kot še nikoli. na jeziku je imel že nekaj pripomb glede njene teže, a na koncu se je ugriznil v jezik in samo opazoval tisto za katero je menil, da je bilo nekoč njeno. ni mogel verjeti svojim očem kako zjebana je postala. mislil je, da je bil samo on tisti, ki ga je tolpa spremenila - pravzaprav ljubezen, a stresno življenje je vplivalo tudi na florence winther. "brez skrbi florence, ne bom te jebal kot vsi tisti stari pezdeti, ki so te nategovali vsa ta leta," je s srdom dejal in ji namenil nekoliko bolj zaničljiv pogled. ni mogel dojeti, da je tako nizko padla in včasih je bila videti tako nedolžno lepa. danes jo je bila sama kost in koža in ta nemarni videz ji nikakor ni pristajal.
njegovo dihanje je bilo globoko in v pljuča je vsrkaval vsak možni atom kisika. v prsih ga je dušilo, a ne zaradi dima ki se je kadil iz njenih pljuč, pač pa zaradi slabe vesti, ki jo je povzročila s svoji prihodom. pizda, sedaj je resno razmišljal o pištoli, ki ga je čakala doma na nočni omarici. brez kakrnšega koli napora bi si odstrelil faco in bi možgane spacalo na steno njegove sobe. razmišljal je o posledicah - o njegovih starših, ki bi bila morda celo vesela da je njun sin končno mrtev in imata mir. "pizda florence, kako nizko si padla v teh nekaj letih? za kaj za vraga si prikobacala še v to kurčevo tolpo?" se je osuplo zadrl nanjo in se s telesom odrinil o stene, na katero se je še vedno naslanjal. ulica je smrdela po zatohlem in kdo ve koliko umorov je bilo že tukaj. približal se je rjavolaski in zagrabil za njeno roko s katero je držala cigaret. zagrabil je za ogorek in ga odvrgel s precejšno jezo in razočaranjem. "prosim... ne," je tiho zamomljal in komajda zadrževal solze.
florence winther
število prispevkov : 7 cash : 15 street reputation : 6 tvoja starost : 29 starost lika : 21 years group : the bloods kraj rojstva : philadelphia, USA
Naslov sporočila: Re: back street Ned Feb 24, 2013 11:10 pm
Ko je delala zadnje korake proti namenjeni ulici, je slišala krik ženske, in samo predstavljala si je lahko kaj se bo zdaj začelo dogajati. Pospešila je hojo, ter čim prej prišla na vsaj pretežno bolj varen kraj, kot pa se je prej nahajala. Če bi se že kaj groznega zgodilo, bi še vedno imela podlago ostalih bloodsov, pri katerih je tako veljala ta bratska vez, če le nisi izdal svojega posla. Ni vedela kaj točno se je zgodilo s tistimi, ki so bili klasične podgane, a lahko je vedela da ne bi smelo biti kaj pretirano dobrega, niti ne moralnega. Videla je že preveč stvari, ko je bila v bordelu, tudi kako so že ustrelili popolnoma nedolžne može, ker so si jemali usluge, a potem niso imeli denarja, da bi lahko to plačali. Pri enaindvajsetih je imela že za celoten scenarij res dobre kriminalke, le da to ni bilo nekaj kar bi igrala, bilo je nekaj kar je živela. In koliko se lahko sprijazniš in sprejmeš situacijo, jo tudi je – sicer pa se niti ne bi smela toliko pritoževat, glede na to da je sama segla po tem poslu. Takrat je bilo samo zaradi koke, tokrat je za veliko več. Ni potrebovala več drog, da se je počutila neskončno, niti to da si bi zatiskala oči pred resnico, ker ji to nikoli ni koristilo. Sprejeti je bilo treba posledice in živeti z njimi, sanjanje je bilo samo za tiste skrite urice ki so bile samo za njo in za nekaj gramov trave.
»Verjemi mi, da zate mi niti ne bi bilo žal – mogoče ti niti ne bi računala,« je sarkastično pripomnila, ter pogledala proti tlom. Bil je tisti, ki jo je zapustil, ko je sploh omenila njen način pridobivanja denarja. Ni vedel, da je takrat jemala koko, niti ni vedel kaj vse je ona delala na zabavah, med tem ko je on lenaril doma, in ji vsake toliko časa napisal sporočilo. Veliko ni vedel o njej, a vedel je mnogo več kot pa kdorkoli v Filadelfiji. Točno je vedel kakšna je bila njena mama, za katero nihče ni pretirano slišal, glede na to da je tako bila bolj v habitatnem stanju, kot pa da je bila dejansko živeče bitje. Tudi je vedel da je morala odraščati brez očeta, in v kakšnem sranju je takrat bilo vse ko je on umrl. A zgolj zaradi tega bi jo mogel razumeti, da noče narediti vse korektno in pravično v življenju – ker nihče ni bil pravičen, in ker se je krivica zgodila premnogo krat da bi lahko še štela. Sicer nikoli ni bila toliko tip človeka ki je gledal na preteklost, in se opravičeval za sedanjost na podlagi le-te, a vseeno so bila tukaj določena dejstva ki jih ni mogla spregledati, pa tudi če je bila tako ujeta v sedanjosti. »Nolan, ne vidiš da se zdaj vzpenjam? En me je spravil v to tolpo, ravno takrat ko je Big Daddy umrl, in zdaj imam končno vse pod kontrolo. Vzpela se bom, in prisežem Nolan da imam načrt da bom v kakšnem letu že spoznana z Filadelfijsko mafijo,« je rekla tiho, z malce entuziazma. Saj kaj pa ji je preostalo drugega, kot pa da izživi to dano situacijo, in skuša narediti nekaj boljšega iz sebe v naslednjem življenju – če lahko je seveda človek dobro bitje. Glede na to koliko je videla, je morala bila že dolgo pozabljena v majhnih glavah naivnih ljudi, in če si zares želel delati vse po pravilih, so te ne glede na to kaj si bil in kje si bil pohodili, dokler nisi naredil fatalno potezo in prišel na pot tistih ki si se jih običajno izogibal. A hej, vsak je enkrat pristal tam. Znova se mu je nasmehnila, a krivulja je hitro zbledela glede na to da se je njen ogorek znašel ne vem kje, Nolan pa je izgledal precej obupan. »Nolan, hej hej, kaj je sploh narobe? Prisežem, takšne žalosti že dolgo nisem videla v človeških očeh, pridi sem,« je rekla ter stegnila roke. Ni bila sicer pretirano prijazen človek, a videla je da je ta tolpa pustila brazgotino na njem. »Je dovoljeno sanjati, a moraš se zavedati da je to le utopija dogodkov, katere želiš da se zgodijo – ni pa nujno da se, in to misel moraš vedno ohraniti, in postati prekleti realist,« je začela šepetati, ter se sama pri sebi nasmehnila. Ironija je bila, kako se dva najboljša učenca, nekdanja srčka srednje šole tukaj polcata drug ob drugega in si govorita besede ki tako niso imele pomena. Stvari so bile tako že dogovorjene in končane, še preden so se začele.
childish dreams were upon us, and the night was always young. I was sipping whiskey while you were reaching for the sun
this is a post for nolan. awh, he's making her all nice and supportive and stuff :3
reeva van der berg
število prispevkov : 40 cash : 76 street reputation : 21 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : netherland, amsterdam
Naslov sporočila: Re: back street Pon Feb 25, 2013 12:53 pm
[florence, ] jesus, i love them! and i feel sorry for him, cause he's trying to be nice and safe her life. :3
škoda mu je bilo vsakega človeka, ki si je uničeval življenje s pristopom v tolpo. smešno, kajti tudi sam je bil eden članov tolpe in tudi sam je počel tiste slabe stvari za katere bi moral biti kaznovan, a je namesto tega ucvrl svojo rit daleč daleč stran in se uspel izmakniti zakonu. lahko bi rekli, da so bili člani v tolpi sami izmečki, ki jim življenje ni bilo naklonjeno in vsak je bil tu z eni razlogom: življenje ni šlo po njegovih načrtih. tako se je spomnil adrenalina, ki je polzel po njegovi krvi in spomnil se je težkega dihanja po kakih dvestotih metrih, ko je bežal pred policijo. njegovo prodajanje ni šlo vedno po načrtih in nekajkrat se je že zgodilo, da so ga skoraj prijeli. v njegovem grlu se je naredila velikanska kepa sline in čutil je lahko okus krvi, ki je prihajala na površje - tako zelo neprijetno je bilo bežanje pred policijo. ponavadi se je skrival v kakih smetnjakih čeprav le ti niso bili najboljše skrivališče, ker so se v njih ponavadi skrivali mnogi brezdomci. a vsaj glede tega je bil srečen - imel je dom. no, ni bil ravno dom, kajti luknja v kateri je živel je zahtevala precej pridnih rok, da bi jo spravil v red, s tem pa nekako še ni pričel. a stanovanje je imelo majhno kopalnico, sobo združeno z dnevno in kuhinjo kar je bilo nekako v redu. postelja je bila malo manj udobna kot tista doma, a dolgo je bilo tega, ko si je rekel, da si bo nehal očitati, da je moral oditi od doma. zadnje čase so se tako ali tako preveč prepirali in mama niti ni prenesla pogleda nanj, brez da ne bi potočila solze ali dve za njenim edincem, ki si je popolnoma uničil življenje.
"zastonj? pa kaj v pizdo se greš, flo? sedaj si postala vlačuga, ki daje celo zastonj?" je presenečeno zakričal in razširil roke, tako da je bil skorajda pripravljen za napad. seveda nikoli ne bi dvignil roke nadnjo, bila je nekaj posebnega in tega se je zavedal. najsi je bilo njeno življenje še takšna polomija, vedno bo ostala v njegovem srcu. v mislih je premleval o taktiki, ki bi jo lahko izpeljal. imel je možnost... možnost, da ji reši življenje. pomislil je na svoje prihranke in na službe, ki so jih ponujali v mestu. lahko bi imela novo življenje, a ni bil povsem prepričan ali je ona to želela. "nehaj s prekletim govoričenjem florence! tvoje življenje je popolna pizdarija in ne mi glumit, da se vzpenjaš. kam le? ali mogoče postajaš kurba za nekaj več dolarjev? ali pa si sedaj trdno odločena in se delaš pogumno, da imaš v mafiji prihodnost? to je navadna pizdarija!" njegovo čelo je bilo nagubano in pri sencah mu je očitno izstopila žila. pritisk v njem je naraščal in dekle se mu je smilila. nekdo jo je spravil v tolpo in bil je skorajda prepričan, da bo z njim še pošteno obračunal. njegovo punčko že ne bo pokvaril navadni prekleti cigan, ki se spomni na to, da bi potrebovali še eno dekle. kaj za vraga se je dogajalo z ljudmi?
njen objem je bil v tistem trenutku kot silhueta drobne luči, ki mu je dajala kanček upanja. bil je na robu obupa, kajti v zadnjih mesecih se je vse več ljudi pridruževalo mafiji in večina je bila takih, ki jih je dobro poznal. ne, s florence se to nikakor ni smelo zgoditi. "prosim, ne delaj tega. ne uniči si življenja. ne veš kako globoko sem zabredel. florence, oditi sedaj ko še lahko," jo je moledoval. steklenico oranžade je nezavedno izpustil iz rok tako, da je grobo priletela v tla in se razčetverila na vse strani. tekočina v steklenici se je razlila po tleh, a nobenemu izmed njiju ni bilo mar za to. "ne vem." je zašepetal nazaj in pri tem nemočno zahlipal kot kak mali otrok. objem je bil za njegove pojme dolg in spomnilo ga je na takrat, ko sta bila še v srednji šoli in je nekajkrat prespal pri njej. njena mama nikoli ni imela nič proti temu, da sta se porivala po celi hiši, med tem ko je bila ona povsem zatopljena v telenovele. takrat je imel možnost, da jo je objemal kolikor mu je to ustrezalo in to je bilo nekaj česar ne bo nikoli pozabil, njen dišeči parfum in svetleča se rdečkasta koža, ki je pordela zaradi močnih sončnih žarkov. "florence, ne delaj si tega. zasrala si z delom prostitutke. lahko bi si našla službo in primerno stanovanje," je šepetal, med tem ko so mu solze druga za drugo počasi spolzele po licih navzdol. pozabil je na to koliko mu je rjavolaska sploh pomenila in sedaj ko je imel še eno možnost, da ji reši življenje, je to nameraval izkoristiti. nič več solza in bednih življenjskih zgodb!