število prispevkov : 13 cash : 21 street reputation : 6 tvoja starost : 30 starost lika : 20 group : gang kraj rojstva : london, uk
Naslov sporočila: training room Tor Feb 26, 2013 6:43 pm
tagged: nolan reinhold words: 540 notes: sorry for the wait
Lucy se je odpravila v fitnes. Nič nenavadnega ali novega. tudi nič novega ni bilo, da je tja odšla s praznim želodcem. Šla je v fitnes, ki je bil v lasti tolpe, saj je bil zastonj in V LASTI TOLPE. Nobenih nenapovedanih in nepričakovanih obiskov oseb, ki bi lahko povzročile težave torej. Za Lucy je bil dolg dan. Najprej je šla zjutraj teč. Nekaj kar delajo vsi mladi, kajne? Potem je nekaj ur delala na računalniku. Takšne in drugačne stvari... Nekatere bolj legalne kot druge. A skoraj vse so tehtnico bolj prevešale na drugo stran. Tako pač je. So dobri in slabi ljudje. Čeprav ni človeka, ki v življenju ne bi naredil nečesa vsaj malce tveganega ali napačnega. Če ne drugega pa so spili kozarec vina pred polnoletnostjo. Spet drugi pa... so imeli malce bolj razgibane aktivnosti. Od manjših pa do hudo ilegalnih, za katere bi prejeli smrtno obsodbo. Lucy se je smrtna kazen zdela brez smisla. Ni bil point v tem, da se znebiš morilca? Ampak, kaj se oblasti ne zavedajo, da se s tem spustijo na njihov nivo in sami postanejo morilci? Ne dajo jim možnosti večnega trpljenja zaradi vesti. Ampak seveda, politiki niso razmišljali tako daleč. Lucy je bila ena redkih, ki je dejansko stvar premislila na večih plasteh, ne samo površinsko. Ko je vstopila v fitnes je hitro odložila torbo in spela svoje svetle ter dolge lase v čop. Razgledala se je in se na koncu odločila za tekaško stezo. Sicer je ta dan že tekla, a škoditi ne more. Vsaj v njenih očeh. Ko je začela teči se je spomnila dne v svoji domovini. Takrat so jo starši prisilili, da se je ukvarjala s športom. Lucy bi pa dosti raje sedela za knjigami. Tudi to so sicer podpirali, a na žalost so podpirali tudi rek: "Zdrav duh v zdravem telesu". Tako se je Lucy navadila sprejemati šport. Najraje je imela borilne veščine in jih je tudi pridno trenirala, saj je morala nadoknaditi kar je izgubila s težo in s tem, da je bila punca. Je pa s tem nekaj pridobila. Nasprotniki so jo podcenjevali. Potem pa se je izkazalo, da je prekleto močna in izkušena. Ni si mogla kaj, da se ne bi spraševala, kaj bi se zgodilo, če ne bi ubili staršev. Verjetno bi študirala še medicino, saj jo je od vedno zanimala. O tolpah in podobnem pa ne bi imela pojma. Zdelo se ji je malce nepredstavljivo. A če pogledamo iz druge strani, Lucy je bila ena bolj nedolžnih. Ni pila, se drogirala ali kadila. Ni se ukvarjala s prostitucijo. Je pa bila izvedenka v sesutju sistemov in vdiranju v podatkovne baze. Če bi bilo potrebno bi ubijala. Ampak še veno je bila angelček v primerjavi z drugimi. Tako je bila zatopljena v svoje misli, da sploh ni opazila, da se ji je nekdo približal. Ko pa je končno opazila senco, je postala previdna in oprezna. Ko se je oseba približala je v treutku skočila s tekaške steze in osebo podrla na tla. Takrat pa je opazila znan obraz "Nolan." je rekla, potem pa mu ponudila roko, da bi mu pomagala vstati. "si v redu? oprosti, nisem vedela kdo je..." se je poskusila opravičiti, čeprav ji to nikoli ni šlo dobro od rok.
reeva van der berg
število prispevkov : 40 cash : 76 street reputation : 21 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : netherland, amsterdam
Naslov sporočila: Re: training room Tor Mar 19, 2013 3:06 pm
[lucy, ] jesus, i'm trully sorry for late. :3
izgubil je službo. to je bila edina stvar do katere mu je bilo v zadnjem času pravzaprav sploh mar. seveda je prejemal tiste bore malo plače, ki jo je večinoma porabil za špicerijo in obleke, kar si jih je lahko privoščil, a to je vsaj bilo nekaj. tolpa je večinoma denar hranila bolj kot ne zase. pri tem ni dobil posebno veliko denarja in če si je do sedaj lahko privoščil slabo stanovanje, se je zavedal da bo moral na ulico. ni bilo druge možnosti. cimer, s katerim si je delil stanovanje, ga že tako ni preveč dobro prenašal in prosjačenje za denar je bila zagotovo ena zadnjih stvari na katero je pomislil. prekleto, pa ravno sedaj ko je bilo tega najmanj treba.
povsem jezen je kolovratil po ulicah filadelfije in v rokah držal zvit tobak, ki je bil za njegov okus skorajda nekoliko premočan. a v tistem trenutku so bile cigarete edino, kar ga je resnično pomirilo. trave ni želel preizkušati, ker bi lahko padel celo v slabše stanje, kot je že bil, med tem ko se kakih drugih drog ni želel polaščati. nekako mu to ni bilo v navadi, sploh pa so ljudje v tolpi bolj prodajali kot pa poizkušali. tako se je tudi sam držal tega načela in pustil, da ga je nesel tok. najsi je bil še tako jezen in razpizden, je vedel da ga bo kmalu minilo. prav bo pa ostal na cesti. v tolpi je bilo še nekaj praznih mest, kjer bi se lahko začasno namestil, drugače pa je tako ali tako nameraval oditi. stvari so šle predaleč. bilo je nekako preveč vsega skupaj. krogla ga je oplazila in v naslednjem trenutku je moškemu v trebuh potisnil nož. prekleto kje se ga je držala glava!? to nenazadnje ni bilo normalno. pred leti je bil tako prijeten fantič, povprečen, a je v sebi skrival dobro prihodnost. kje se je potem tako zalomilo? vedel je, a bilo je bolje da je čim manj mislil na to. ivalyn je bila grenka preteklost, na katero je pozabil, a je bil hkrati kot kaka kisla stvar, ki je vedno prihajala nazaj in te opominjala na to kar si storil. namenjen je bil kdo si vedi kam. na ramah je nosil črn nahrbtnik v katerem so bile pripravljena športna oblačila in nekaj hrane, ki jo je oropal iz domačega hladilnika. šele tedaj je pomislil na mamino kuho, ki je ni okusil že kar nekaj let. zakaj? preprosto zato, ker starša nista imela dovolj poguma, da bi mu pomagala. zato. lahko bi ju krivil za to, a se je zavedal, da bi bilo to seveda brez smisla.
telovadnica je bil prostor, kjer je sprostil svoje misli. ni bilo preprosto, a boksarska vreča je bila približek tistega kar bi storil nekomu, če bi mu seveda lahko. v nekaj minutah je bil preoblečen. popolnoma pripravljen na tisto sprostitev, ki jo je potreboval. nenazadnje je bila izguba službe zanj ponoven nož skozi srce. tega res ni potreboval, ne sedaj. pretegoval se je na vse strani, ko je na drugem koncu telovadnice opazil plavolaso bitje. lucy? ne, saj to ni bilo mogoče. opazil je ni že dobrih nekaj mesecev. želel jo je ogovoriti, hkrati pa ga je nekaj opominjalo, da morda to niti ni preveč dobra ideja. morda je imel notranji glas prav, kajti v trenutku ko je stopil do nje, ga je močna sila prevrnila na tla, da je s tilnikom nemočno butnil v tla in pri tem od bolečine zastokal. njena telesna moč, ga je rahlo presenetila, tako da je samo nemilo obležal na tla, ko se mu je meglilo pred očmi. "živijo," je zamomljal in si z roko podprl bolečo glavo. "prijetna dobrodošlica, ni kaj," je smeje dodal in upal, da si ne bo preveč nosila k srcu, ko ga je s takšnim gibom spravila na tla. "vse bolj močna postajaš," ji je dodal, nato pa se počasi pričel pobirati.