število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: church tower Pet Maj 10, 2013 4:22 pm
benjamin grayson
število prispevkov : 98 cash : 135 street reputation : 63 tvoja starost : 31 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : florence, italy
Naslov sporočila: Re: church tower Ned Maj 12, 2013 12:06 pm
tag here is mason. and i wrote around 761 words. woo, let's start this, it should be fun xd
ne, ni vedela kaj počne na tej poroki, še manj pa kaj počne ravno zaradi masona o'reillyja. že res, da je sedla poleg njega, ker se je izkazalo, da ima prost sedež, vendar v tem trenutku je imela občutek, kakor da je naredila največjo napako. dejstvo, da je bila v njegovi bližini živčna, sploh ni bilo pomembno omenjati in morala se je prisiliti, da je gledala obred, ljudi, vse drugega samo proti njemu ne. znala je nadzorovati svoja čustva, paziti da jih ne kaže vendar v njegovi bližini, je bilo vse skupaj tako… prekleto drugače in zaradi tega se je sovražila, sovražila je samo sebe, ker je vedela da ji je svetlolasec prišel do srca, čeprav je si je obljubila, da do tam ne bo prišel noben. vendar glej ga zlomka, prišel je ravno nekdo, o katerem ni vedela skoraj nič, razen tega kako mu je ime, kako se piše in kje dela. in to je bilo vse. in z njegovega vidika je bilo vse kar sta imela ena skupna noč pred leti, po kateri je preprosto odšel. in to je bilo vse. dejstvo, da ji je od te noči ostal njegov otrok, pa je zadržala zase. nekako… ni mu dovolj zaupala, ni mu hotela priznati, da je joanna tudi njegova. bala se je možnosti, da bo zopet izginil, bala se je pravzaprav navezati na bilo kogar, ki ni bil njena družina. tako da on definitivno ni spadal v ta krog in čeprav se je nekajkrat že skoraj zarekla ter mu povedala resnico, se je v zadnjem trenutku ugriznila v jezik. obljubila si je, da bo hčerka le njena in tega se je morala držati in nikakor ne popuščati, pa čeprav je imela občutek, da odkar je zopet v njeni bližini, ves čas počenja ravno to, kakor da bi pozabila, kaj pravzaprav je. kakor da so v njegovi družbi veljala nova pravila. in tudi, če bi imela zagotovilo, da ne bi odšel , ga ni bila pripravljena spustiti blizu – tokrat tudi zaradi njegove lastne varnosti, ker se je zavedala, kako radi ukradejo tisto, kar ji je bilo najboljše – kakor je bilo tudi pri njenem očetu. ostal je najprej brez žene in potem so pospravili še njega in definitivno ni hotela doživeti še sama enake usode, kakor jo je oče, že tako ali tako jo je bilo strah za joanno, kaj bi njej naredili in še nekoga si ni mogla nakopati na hrbet. hkrati pa – prepričana je bila, da bo njunega prijateljevanja ali karkoli je že to bilo konec, v trenutku, ko bi ugotovil, da ima kartoteko na policiji, da je presedela nekaj let v zaporu, nato pa so jo izpustili, ker naj bi bil umor, ki ga je zgrešila, samoobramba, čeprav se je zavedala, da ni. bil je le maščevanje očetove smrti. odvrnila je misli na to, ko so se ljudje ostali in prav tako se je potem tudi ona in odpravila skupaj z masonom proti izhodu, ko je nekaj nenadno počilo ter jo odneslo v steno. eksplozija. za trenutek se ji je zarisala tema pred očmi, ko je počila z glavo v zid ter potrebovala je trenutek, da je prišla k sebi, od žgoče bolečine, ki jo je čutila v glavi ter da se ji je nekako povrnil vid, ki pa ni bil najboljši sploh zaradi praha naokoli. vendar ni imela namen čakati. v hipu se je spravila na noge ter se opotekla, ko se ji je zavrtelo. ni bilo časa za to. z vrtoglavico se je hitro napotila naprej, v smer kamor je domnevno odneslo svetlolasca. »mason,« je zamrmrala ter se narahlo prijela za glavo, ko ji je vrtoglavica in manjši glavobol onemogočala normalno delovanje. »prekleto,« je zaklela sama pri sebi. bila je prepričana, da je bilo le zaradi blažjega udarca, kater se je zaradi efekta vsega skupaj zdel malce hujši. da, tako je bilo, povsem preprosto. z tem prepričanjem je končno prišla do podbojev cerkvene stolpa, kjer ga je našla. »o moj bog,« je zamrmrala, ko je videla v kakšnem stanju je ter v hipu se je spravila na kolena poleg njega ter zaobjela njegov obraz z dlanmi. »mason,« je zamrmrala ter ga narahlo udarila po licu, da bi prišel k sebi. »me slišiš?« je dejala ter ga tokrat prijela za ramena ter narahlo stresla, ko ji je čez glavo zopet šinil hujši val bolečine. »prekleto,« je zamrmrala, za trenutek zaprla oči, prepričana, da je vse skupaj še vedno posledica nečesa blagega. »daj zbudi se, spregovori, bilo kaj« je nadaljevala ter v njenem glasu se je že zaslišal obup in zopet ga je narahlo stresla. »daj mason, prekleto.«
leo rodriguez
število prispevkov : 142 cash : 295 street reputation : 71 tvoja starost : 31
Naslov sporočila: Re: church tower Ned Maj 12, 2013 3:30 pm
živčno se je presedel na klopi v cerkvi, na kateri je zaenkrat sedel sam in ošinil ročno uro. zdelo se mu je, da celotna zadevščina traja več kot bi morala, sploh zato, ker se ni niti dobro začela. nevesta se je ravnokar sprehodila čez cerkev do oltarja in ko je duhovnik začel s prvimi besedami, je s kotičkom očesa opazil, da je poleg sebe dobil družbo. na njegovo veliko presenečenje je ob njem obsedela anthea. glede na to, da se do le nekaj tednov nazaj nista videla že dobrih nekaj let, sta se sedaj srečevala na vsakem koraku, vsaj tako se mu je zdelo. in kljub temu, da se mu je na trenutke zdelo, da bi mu svetlolaska najraje nekaj vrgla v glavo, je sam do njej začel gojiti nenavadno naklonjenost, ki je nekako ni bil vajen. že pred dolgimi časi si je namreč prisegel, da njemu ni namenjeno družinsko življenje, že zaradi preteklosti in seveda njegovega poklica. tako se je za zadovoljitev svojih potreb občasno privoščil le kakšen skok v posteljo z neznanko, kar je bilo zanj popolnoma dovolj. a glede na to, da je nekaj takega pred davnimi leti že preizkusil z antheo, je sedaj vedel, da si tega ni mogel ponovno privoščiti. in si niti ni želel. misli nanjo si je želel pregnati z glave – svojo pozornost je zato poskušal posvetiti dogajanju na začetku centre, a zaman. sedaj, ko sta drug od drugega bila odmaknjena le za nekaj kratkih centimetrov, ni mogel misliti na drugega, kot na njo.
cerkveni zvonovi in glasno ploskanje v cerkvi sta ga zbudila iz misli. poroka je bila končana in le za nekaj kratkih sekund je lahko ujel v belo oblečeno nevesto in v črno oblečenega ženina, kako sta stopala proti zadnjemu delu cerkve. z antheo sta se pridružila preostali množici ljudi na prehodu in ko sta stopala proti izhodu je mason iskal pravi trenutek, da bi jo ogovoril a ravno, ko se je stegnil proti njej, ki je hodila nekaj centimetrov pred njim, je pred očmi zagledal svetlo eksplozijo, njegova ušesa so zaradi glasnega poka skoraj izgubila sluh in potem ga je zagrnila tema.
pred očmi še vedno ničesar ni videl ničesar razen teme. zdelo se mu je, kot da ga nekdo hoče zbuditi z izredno morečega spanca. najraje bi temu glasu odvrnil naj ga pusti pri miru, a iz sebe ni mogel iztisniti niti ene besede. spet ga je zagrnila tema in tišina, ki je tokrat trajala le nekaj sekund. spet je zaslišal isti glas, osebo, ki je tresla njegovo telo in mu povzročala neverjetne bolečine. zdelo se mu je, da mu bo glavo razneslo, v njegovih ušesih pa je še vedno piskalo. njegovi možgani so poskušali doumeti kaj se dogaja, in počasi je odprl težke oči. nekaj sekund je potreboval, da ji je lahko na stežaj odprl in močno je zajel zrak, za katerega se mu je zdelo, da ga potrebuje, a to je povzročilo le kašelj, ko so drobci prahu zašli v njegova usta. »kaj se dogaja?« je med kašljem vprašal in se poskušal dvigniti a njegovo glavo je prešla močna bolečina. »a..anthea?« je začudeno pogledal svetlolasko znanko poleg sebe in šele takrat se je spomnil, da so bili v cerkvi, na poroki. »kaj se je zgodilo?« je s šibkim glasom vprašal, njegova roka pa se je avtomatsko dotaknila bolečega mesta na njegovi glavi.
benjamin grayson
število prispevkov : 98 cash : 135 street reputation : 63 tvoja starost : 31 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : florence, italy
Naslov sporočila: Re: church tower Pon Maj 13, 2013 3:54 pm
tag here is mason. and i wrote around 567 words.
imela je občutek, kakor da ji je padel kamen iz srca, ko je dobila odziv od njega. načeloma ji za te zadeve domnevno ni bilo res mar, pravzaprav je bila prepričana, da ji ne bi bilo mar, če bi bil tu kdo drug. vendar ko se je šlo za masona, sploh v stanju kakršnem je bil, ni imela druge možnosti, kakor da jo zares skrbi, pri njemu je imela občutek, da pravzaprav druge možnosti ni bilo – zanj ji je bilo preprosto vedno mar, pa če je to hotela ali ne, če je to kazali ali ne, vedno je bilo preprosto tam – po njeni volji ali pa proti, povsem vseeno. ni se mogla upreti rahlemu nasmešku na obrazu ko je spregovoril ter z rokami je narahlo zaobjela njegov obraz. »nisi v najboljšem stanju, ne premikaj se« je zamrmrala ter se namrdnila ob pogledu na kri okoli njega. krvavitev je hotela zaustaviti, vendar ni imela ničesar takega pri sebi, s čim bi to lahko naredila ter ob tem je ji je skozi usta ušla kletvica. »kdo drug pa naj bi bil?« je dejala na njegovo vprašanje ter se nasmehnila, roke pa odmaknila od njega, v svoje naročje ter se malce živčno obračala naokoli, kakor da bi iskala nekaj, s čimer bi lahko ustavila kri, ki je tekla iz njegove rane, vendar kaj ko ni imela nič takega pri sebi. »prekleto,« je po tiho zaklela, ko se ji je zopet zvrtelo v glavi ter ob tem je za trenutek zaprla oči, roko pa prislonila ob čelo. najbrž je bilo zaradi vsega skupaj kar se je dogajalo in najbrž je še šok dodal svoje. da, to bo krivo, v to je bila prepričana. odrinila je misel na bolečino, ki je še vedno vladala v njeni glavi ter narahlo omotico ter se posvetila svetlolascu. »nekdo se je odločil, da mu mladoporočenca nista blazno pri srcu ter je nastavil eksploziv na vhod. na kratko, ujeti smo v cerkvi, dokler ne pride pomoč. in ti… si se očitno prav grdo udaril z glavo v stopnico« je dejala ter v hipu ko je segel proti poškodbi ga je prijela za roko ter se namrdnila. »in ne dotikaj se, ker bo le še slabše. z nečim bi bilo treba zaustaviti krvavitev, vendar kaj ko ni ničesar takega« je razočarano zavzdihnila ter opazovala celotno situacijo. ne, ni ji bilo všeč, definitivno ne. narahlo je stresla z glavo, ko se je svet okoli nje začel zaradi vrtenja v njeni glavi vrteti in se prisilila, da je delovala normalno. že tako ali tako je imela eno veliko težavo z masonom in res ni potrebovala še sama s sabo. tako ali tako je bila še vedno prepričana, da ni nič drugega, kakor blag udarec in da je šok vse skupaj malce poslabšal, drugega ni moglo biti in posledično, se ni imela namena ukvarjati z nekim povsem blagim udarcem. »nekaj se morava spomniti, takšen ne boš dolgo pri zavesti« je zamrmrala ter se spravila na noge, vendar glej ga zlomka – slednje jo niso zdržale, pred očmi se ji je zarisala tema ter padla je po tleh. oprijela se je stene, kolikor se je dalo, da se je spravila v sedeč položaj, zaprla oči ter prijela za glavo. »prekleto, zvrtelo se mi je« je zamrmrala, da bi pojasnila vse skupaj, nato pa odkimala z glavo. »vendar saj ni važno, vse skupaj je najbrž od šoka. raje povej, s čim naj poskrbim zate.«
leo rodriguez
število prispevkov : 142 cash : 295 street reputation : 71 tvoja starost : 31
Naslov sporočila: Re: church tower Pon Maj 13, 2013 4:35 pm
še vedno je imel občutek, kot da bi se ravnokar zbudil iz neprijetnega spanca, toda spomini so se mu začeli počasi vračati. ni bil vajen, da je bil on tisti, ki jo je skupil a bolečina na glavi ga je prisilila v to, da je bil vsaj za nekaj trenutkov pri miru. ko se je namreč le za milimeter premaknil, se mu je spet začelo vrteti in tako je bil prisiljen obležati, če ni želel ponovno pasti v nezavest. a kljub poškodbi je njegovo oko, sicer nekoliko megleno zaradi prahu v zraku, že začelo opazovati prostor, v katerem ste se znašla. njegov pogled je švignil navzgor in lahko je opazil velik zvon, ki se je nestabilno zibal sem ter tja, kar je bila verjetno posledica močne eksplozije. še vedno si lahko slišal zatohlo zvonjenje, ki pa se je postopoma umirjalo. svojo pozornost je spet posvetil anthei, ki je čepela poleg njega. »ne vem, ti si nekako zadnja oseba, ki sem jo pričakoval. mislil sem, da me sovražiš,« je zamrmral ter se počasi dvignil na komolce. še vedno se mu je vrtelo a nekoliko bolje je bilo. »definitivno stoji za tem mafija,« se je namrdnil ob njenih besedah in zavzdihnil. le kdo drug je bil dovolj neumen, da si je privoščil kaj takega sredi belega dneva? »srečo imajo, da sem napol mrtev,« se je s šibkim nasmehom pošalil, ko se je zazrl v okrvavljeno roko, s katero si je prej segel proti glavi. »ne skrbi, verjetno je samo površinska rana. sigurno ni z mano nič narobe,« je zamahnil z roko in pomignil na jopico, s katero je bila ogrnjena. »bi imela kaj proti, če si sposodim tole? trenutno zgleda to še najboljši primerek obveze,« je dejal. vedel je, da poškodba verjetno res ni huda, a zavedal se je tudi dejstva, da lahko zaradi dolgotrajne krvavitve ob manjši poškodbi celo umre, če ne prepreči krvavitve. tiho je zavzdihnil in prisluhnil na drugo stran porušenega zidu, a razen oddaljenega kričanja ni slišal ničesar. »glede na lokacijo mislim da ne moremo ravno hitro pričakovati reševalcev. ali policije,« je dejal.
ko je imel njeno jopo, stisnjeno v kepo, pritisnjeno ob glavo, se je končno lahko dvignil, toliko, da je lahko sedel na prašnih tleh, ne da bi se mu vrtelo v glavi. »ne glej tako prestrašeno, popolnoma v redu sem,« jo je želel pomiriti. »hej, si v redu? te kaj boli? čeprav zgleda da si imela večjo srečo kot jaz in nisi priletela z glavo nikamor, imaš mogoče lahko notranje poškodbe,« je zaskrbljeno dejal. njegova dlan se je oklenila njene nadlakti, ko se mu je zazadelo, da se bo anthea onesvestila poleg njega. »kaj pa če bi se usedla, medtem ko poskušam jaz nekako dobiti izhod iz tu ven?« je predlagal in želel vstati a omotica ga je prisilila, da se je sesedel nazaj na tla poleg nje. »mogoče čez nekaj minut,« je zamrmral. zdaj je bil sicer že veliko boljši in zdelo se mu je, da se krvavitev sicer počasi a vztrajno zmanjšuje. njuno telo je očitno moralo preboleti šok, ki ga je doživelo ob eksplozijo. naslonjen za mrzlo steno za sabo, s pogledom uprtim v strop, je mason zopet spregovoril. »torej… kaj te je prineslo na to poroko, thea? nisem te pričakoval tu. sem pa vesel, da te vidim,« je dodal ter se zazrl v svetlolasko, ki je sedela poleg njega.
benjamin grayson
število prispevkov : 98 cash : 135 street reputation : 63 tvoja starost : 31 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : florence, italy
Naslov sporočila: Re: church tower Pon Maj 13, 2013 8:12 pm
tag here is mason. and i wrote around 516 words.
»je res izgledalo tako hudo?« se je najprej namrdnila, nato se pa ni mogla upreti smehu. seveda ga ni sovražila, kako bi mogla sovražiti njega? le zid si je zgradila okoli sebe, predvsem pred njim, ker se je zavedala, da če bi malo odprla svoje srce zanj, bi jo že v celoti prevzel. tega pa si ni smela dovoliti – predvsem zaradi tega kar je bila in prepričanja, da bi posledično še njega spravila v ogromno nevarnost, če bi vedel kaj se dogaja. prav tako pa je bila prepričana, da bi jo enostavno zasovražil, če bi vedel kdo je ter kaj počne. »ne sovražim te. ne morem te sovražiti« je dejala ter ob teh besedah je ustnice previdno ukrivila v nasmešek, čeprav je mislila resno. zares tega ne bi bila sposobna. le jezna je bila večino časa nanj, predvsem zaradi tistega kar ji je storil, sovražiti pa ga ni mogla. skomignila je z rameni ob njegovih besedah. »ali pa nekdo, ki ju zares sovraži« je zamrmrala drugo možnost, ki je prav tako delovala povsem verjetno. sploh glede na aaronove zapiske na blogu, je niti ne bi čudilo, če je nekdo, o katerem ne piše najlepše, imel kakšno posebno željo novinarju odpihniti glavo. »sploh ne dvomim v to, da bi tebi samemu uspelo narediti kaj, seveda« se še sama ni mogla upreti nasmehu ter narahlo je zmajala z glavo, čeprav je s tem povzročila, da so se stvari pred njenimi očmi zopet začele vrteti, kar pa je bilo vse prej kot ugodno. »ne vem… vseeno mi ni všeč« se je namrdnila ob njegovih besedah ter ko je vprašal za jopico, mu jo je brez oporekanja v hipu podala, samo če bo to pomenilo, da bo bolje. to je bila praktično njena edina želja trenutno. »to sem tudi sama ugotovila, zares idealno« je zavzdihnila, še vedno povsem obupana nad celotno situacijo. »v bistvu… ob eksploziji me je udarilo ob steno, z glavo, vendar prepričana sem, da bo vse kar bo buška. doživela sem že huje, ne more biti nič hujšega« je zamrmrala ter se za trenutek prijela za glavo, ki je postajala preprosto vse bolj boleča, le da tega ni in ni hotela priznati. ko je skoraj padla po tleh, če je ne bi ujel, se je njen obup spremenil v jezo, ker je bila pravzaprav nesposobna storiti bilo kaj v tem trenutku in to ji je dobesedno paralo živce, povsem paralo živce. »v redu sem,« je trmasto zatrdila in se zopet poskusila vstati, vendar ko se ji je zavrtelo je obupala ter sedla na tla in se naslonila na steno z zaprtimi očmi. »prekleto, kaj je bilo tega treba« je zamrmrala, znova besna sama nase, da se je sploh prikazala tule. narahlo je zavzdihnila, ko je sedel poleg nje – rešitve v bližnji prihodnosti si sama definitivno ne bosta mogla poiskati. ob njegovem vprašanju je skomignila z rameni. »iskreno? ne vem. in da ne bom izpadla nevljudna – tudi tebe je lepo videti« je dejala ter se nasmehnila. » odzvala sem se povabilu, to je bilo vse, čeprav mi je sedaj žal, sploh zaradi joanne« je še dodala ter zavzdihnila.
leo rodriguez
število prispevkov : 142 cash : 295 street reputation : 71 tvoja starost : 31
Naslov sporočila: Re: church tower Tor Maj 14, 2013 7:27 pm
»tako sem sklepal,« je skomignil z rameni ob njenem vprašanju. »vedno, ko se nekako znajdeva na istem mestu imam občutek, da bi lahko bil na mestu mrtev, če bi tvoji pogledi lahko ubijali,« je namuznjeno dejal. »mislim, takrat v banki sem ti skorajda rešil življenje, pa si bila še vedno besna name,« je zamrmral in se namrščil, ko se je spomnil nedavnih dogodkov v banki, katere bi najraje pozabil. zdelo se mu je, da se nanj zgrinjajo ena slaba situacija za drugo. a vedno znova je ob njem anthea. in kljub temu, da ni imel nič proti njeni družbi, bi raje videl, da bi bila ob takih trenutkih nekje na varnem. »kaj pa je potem? mi res tako zelo zameriš zaradi tiste noči? res ne morem prenesti tega, da boš do konca življenja jezna name. tako da če se ti lahko kakorkoli odkupim… povej. ampak res bi rad dal tole čez, da končno razčistiva vse nerazrešene probleme med nama,« je dejal in se nasmehnil. »navsezadnje sva oba odrasla človeka.«
»mhm, tale poroka je bila res idealni dogodek da se rešiš nekoga, ki ti ni najbolj všeč. sploh pa je kenzi iz FBI, kar pomeni da nas je bilo danes na kupu ogromno policajev in FBIjevcev. idealna priložnost da pobiješ na en mah cel kup muh,« je zmajal z glavo mason ob tej možnost. počasi je njeno majico umaknil s tilnika in se zastrmel v kri, ki se je na njej počasi strjevala. »mislim da sem ti dolžan novo jopico,« se je zasmejal mason. zdelo se mu je, da se je krvavitev ustavila, a želel je biti prepričan o tem. tako si je jopico, še vedno zavito v kepo, nastavil na rano za glavo ter se tako naslonil na zid, da je oblačilo blokiralo neposreden stik poškodbe in umazanega zidu. »kako to misliš, da si že doživela hujše stvari?« je vprašujoče dvignil obrv mason ter se zazrl vanjo od strani. »kaj je točno tisto, s čimer se ukvarjaš, thea? mislim, s sabo nosiš pištolo in glede na tvoje zgodbice, se mi zdi, da si pretrpela že marsikaj. imam občutek kot da bi ušla s tiste računalniške igrice… lara croft,« se je zasmejal ter jo ponovno pogledal.
»mislim da nisi najbolj v redu. usedi se tukaj in se poskušaj čim manj premikati. več od tega tako ali tako ne moreva narediti. mislim da sva do prihoda reševalcev ujeta tu,« je dodal. »mhm, tukaj jaz nisem najbolj prepričan v razlog, zakaj sem tu. kenzi je bila moj nekdanja sodelavka na policiji. a glede na to, da nisva delala na nobenem primeru skupaj sploh nisem prepričan zakaj sem tu. verjetno sem si želel po tistem streljanju v banki končno udeležit dogodka, ki je brez drame. ampak surprise, surprise. očitno so poroke postale veliko bolj zanimive od zadnje, katere sem se udeležil,« se je nasmehnil in jo ob omembi joanne pogledal. »saj res, tvoja hčerka. kako je? in če se spomnim, mi nisi razložila zgodbe, ki tiči za njo. mislim, saj vem da nimam nobene pravice spraševati, ker je osebno, ampak glede na to da bova naslednjih nekaj ur obtičala skupaj…« vprašujoče se je zazrl vanjo in se nasmehnil.
benjamin grayson
število prispevkov : 98 cash : 135 street reputation : 63 tvoja starost : 31 starost lika : 24 group : locals kraj rojstva : florence, italy
Naslov sporočila: Re: church tower Ned Maj 26, 2013 4:10 pm
tag here is mason. and i wrote around 765 words. sorry for late, sicer pa prečekiraj pm pri jamesu - na masona ti nisem mogla poslati, idk why >.<
ni se mogla upreti, da se ne bi zasmejala ob njegovih besedah. ponavadi bi mu le namenila še en ubijalski pogled najbrž ob tem, vendar sedaj… sedaj je bilo preprosto drugače. zadeva je bila drugačna. »res je bilo tako hudo? oprosti, ni se mi zdelo« je zamrmrala, vendar na njenem obrazu je še vedno počival nasmešek. morda je bila kriva nadležna bolečina v glavi, morda kaj drugega, vendar v tem trenutku se ni nameravala kakorkoli kregati z njim ali biti jezna nanj. kakor da se vse tisto v preteklosti sploh ni zgodilo. kakor da… da sta le znanca, s preteklostjo, katera je na videz nikoli ni prizadela. »iskreno? takrat nisem bila besna le nate, pač pa na celotno situacijo. mislim, kdo bi pričakoval, da se bo zgodilo kaj takega? in posledično me je bilo potem strah za joanno, da je ne bom več videla. in hja, ko me je strah… vse skupaj ponavadi obrnem v jezo. preprosto« mu je pojasnila situacijo ter skomignila z rameni in za trenutek zaprla oči, ko ji je v glavi razbijalo. prekleto, kaj jo je res moralo to doleteti? ni mogla preživeti niti enega prekletega dogodka v tem mestu normalno? ne, očitno ne. ob njegovih naslednjih besedah, pa jo je v hipu stisnilo pri srcu. za trenutek je pogled ustavila na njegovih očeh ter zavedala se je, da bo lahko v njih opazil tako žalost, kot marsikatero drugo čustvo, celo razočaranje, ob spominu na tisto jutro. sklonila je glavo. ne, ni mogla gledati vanj ob teh besedah, sploh ne, ko so jo zopet preplavili spomini. tako se je sovražila, ko je postala šibka v trenutku, zares se je sovražila. »mason, jaz…« je zamrmrala ob njegovih besedah ter po tiho zavzdihnila. »morda. morda ti res to najbolj zamerim, vendar…« je dejala ter za trenutek utihnila, še vedno ne prepričana, če lahko nadaljuje, če mu je sploh pripravljena povedati kaj sledi. vendar glede na situacijo, v kateri se je znašla, ji ni preostalo drugega. kaj če ne bo nikoli prišla ven, kaj če je bilo res kaj resnega z njeno glavo? morala mu je povedati, vsaj namigniti. vendar ne sedaj, ne še. »saj ni važno,« je zamrmrala ter za hip dvignila pogled proti njemu ter se nasmehnila. v tem trenutku je pozabila na zamero, v tem trenutku res ni bilo važno. »najbrž imaš prav. in tistega tipa, se bi najbrž marsikdo iz tolpe ali mafije rad znebil, glede na to, da je očitno, da ve preveč« se je namrdnila ob tem. smešno, kako nepošteno je bilo življenje – če si bil dober in vedel kakšno črko preveč, so že začeli segati po tvojem življenju. res idealno. odkimala je ob njegovih besedah glede jopice ter se zasmejala. »je že v redu,« je dejala, vendar njen nasmešek je zopet zginil ob njegovih nadaljnjih besedah. »jaz…« je zamrmrala ter sklonila pogled. »bila sem v hujših situacijah, to je vse« je zaključila in dala jasno vedeti, da o tej temi noče govoriti. ob njegovih besedah je zopet dvignila pogled k njem, tokrat malce prestrašen, ker se je zavedala, da ve vseeno preveč o njem. pa saj ne da bi ji bilo mar, vendar res jo je bilo strah dejstva, da jo bo zasovražil, če bo izvedel kdo je. zasmejala se je ob primerjavi, nato pa odkimala z glavo. »ni tako hudo,« je dejala še vedno v smehu, nato se pa zopet zresnila. »vendar mislim, da… bolje je, da ne veš. mislim, prepričana sem, da bi me utegnil nekako zasovražiti ob vsem skupaj, če bi vedel, s čim se ukvarjam. policistom nisem pri srcu verjemi. vendar… izvedel boš. ko bo čas,« je zamrmrala. ne, res mu ni mogla povedati, ne še. »in te bog ve kdaj bodo prišli,« je naveličano zavzdihnila ter naslonila glavo na hladno steno. situacija jo je res počasi že spravljala ob živce. ko pa je vprašal za joanno, je zopet dvignila pogled proti njem ter presenečeno zamežikala. »joanna? v redu je. mislim, super. in glej ga zlomka, zopet sem jo pustila samo, bog kako se sovražim« se je namrdnila. »in njena zgodba… hja, skrbim sama zanjo. jaz in moja babica. oni dve so edina družina, ki ju imam. njen oče… v bistvu sploh ne ve zanjo, ne sanja se mu. bila je rezultat ene same skupne noči in bila sem prepričana, da ga bom sicer pozabila, vendar… glej ga zlomka, vsak dan me ona spominja nanj, če ne drugega, pa po obnašanju, v bistvu mu je precej podobna« je dejala ter se ob tem nasmehnila. dala mu je namig. sedaj pa, če bo povezal ali ne, pa je bila povsem in samo njegova odločitev.
leo rodriguez
število prispevkov : 142 cash : 295 street reputation : 71 tvoja starost : 31
Naslov sporočila: Re: church tower Pon Maj 27, 2013 3:41 pm
»no ja… mogoče sem pretiraval. ali pa interpretiral narobe. na trenutke se mi je zdelo, da je med nama vse okej, potem pa sem spet dobil občutek da je bolje da se skrijem pred tabo,« se je zasmejal. očitno vseeno ni bilo tako zelo hudo, kot je mislil saj sta se sedaj celo… prijateljsko pogovarjala. a mogoče je k temu pripomoglo le dejstvo da sta bila prisiljena čas ponovno preživeti v družbi drug drugega. ampak tokrat sta bila z razliko od zadnjega srečanja sama. ob tem je mason pomislil na dogodek v banki in kako bi jima sedaj še kako prav prišla prisotnost tiste carmen, ki bi preko mobitela v trenutku dobila izhod v sili. ampak vsekakor je bil bolj vesel, da če je sedaj že moral biti s kom ujet, da je bil z antheo. »saj vem. čeprav je bila policija pripravljena na podobno situacijo si nismo mislili, da bodo imeli jajca kaj takega tudi dejansko izvesti. ampak glavno da se je vse dobro izteklo. ampak če imaš doma otroka, ki te čaka, je verjetno še toliko huje. na srečo sam nimam takih problemov. če meni kdo odpihne glavo, nimam nobenega, ki bi objokoval mojo smrt,« je napol v šali pristavil in se kislo nasmehnil. pravzaprav ga je presenetilo, da ima še celo glavo glede na to v koliko nevarnih situacij se je že spravil. mogoče pa mu vseeno ni usojena predčasna smrt, kot si je vedno mislil.
»vendar kaj?« je vprašujoče dvignil obrv. ni bil na volji za igranje igric in ko je odvrnila da ni važno je moral le zavzdihniti in zmajati z glavo. dvomil je, da je bil prvi tip, ki je odšel preden se je naredil dan in ni mu bilo jasno, zakaj mu je to toliko zamerila. navsezadnje sta bila takrat neznanca in kolikor je vedel ji ni ob prvem srečanju obljubljal nikakršnega srečnega skupnega življenja do konca njunih dni. »očitno mora biti precej pomembno, sicer ti ne bi bilo tako težko povedati kaj te muči,« ji je počasi odvrnil, ampak kljub vsemu ji je zmogel vrniti tisti nasmeh. sedaj verjetno res ni bil čas za obujanje spominov, ampak boljšega dela tako ali tako nista imela. medtem ko je govorila je njegov pogled radovedno potoval po stropu nad njima. težak bakren zvon nad njima se je še vedno gibal v rahlem vetru, a mason takrat temu ni pripisoval večjega zanimanja. ozrl se je nazaj k anthei poleg sebe in skomignil. »verjetno. ampak primer kljub vsemu še vedno ni razrešen, kar se mi zdi čudno. mislim da je tako FBI kot policija že pozabila na vse skupaj,« je skomignil z rameni. sam je imel dovolj svojih primerov in se mu ni dalo ubadati še z eno uganko več.
»zakaj se mi zdi da mi ne zaupaš popolnoma?« se je mason rahlo namrščil in jo radovedno pogledal. »vse kar te vprašam mi odgovarjaš tako zelo… sterilno,« je po nekaj sekundah iskanja prave besede dejal. »saj vem da se me ne tiče ampak… imam občutek kot da mi ne želiš nečesa povedati,« je dejal, toda bolj iz radovednosti kot sumničavosti nad njenim življenjem. »evo, spet smo na istem. bolje da ne veš ni važno. ni potrebe da veš,« jo je v smehu oponašal in ob tem zmajal z glavo. »verjemi mi, dokler nisi pripadnice tolpe ali mafije ali česa podobnega, je vse v redu. saj nisi ne?« je potem previdno vprašal in jo zaigrano sumničavo pogledal, preden ga je popadel smeh. nje pa si res ni predstavljal kot pripadnico podzemlja. »ne sekiraj se, sigurno je v redu. in tudi ti boš. sicer bi ti predlagal, da jo na naslednji podoben dogodek pripelješ s sabo, ampak glede na to kaj vse se dogaja v zadnjem času… mogoče je bolje da je doma z varuško,« se je zasmejal. poslušal je njene besede in se ob koncu zmedeno zazrl vanjo. ni bil prepričan kaj naj bi to sploh pomenilo in preden bi prehitro sklepal se je moral o nečem prepričati. »thea, povej mi… koliko takih enonočnih avantur si imela… razen mene?« je previdno vprašal, a preden bi takrat dočakal odgovor, je nad njima nenadoma nekaj z velikim tleskom počilo. masonov obraz je šinil navzgor ravno v trenutku, ko je vrv, ki je držala cerkveni zvon počila. »sranje,« je bilo vse, kar mu je uspelo izustiti, preden je pograbil antheo in je potegnil za sabo. lahko je slišal, kako je zvon odbijajoč se od enega do drugega zidu padal proti njima.
and i wrote around 761 words. woo, let's start this, it should be fun xd
