private lounges

Naslov sporočila: Re: private lounges Ned Feb 24, 2013 9:12 pm

tag, the awesome nolan smitten

po tem, ko se je nolan najavil za srečanje, je precej presenečeno privolila in za kraj srečanja preprosto dogovorila eno izmed privatnih sob, ki si jo je lastil klub, kjer je tudi sama opravljala nečedne posle; precej ponosno, je morala priznati. končno je v svojem življenju našla nekaj, kar ji je pravzaprav šlo od rok, pa čeprav je šlo za manjše preprodaje in podobno. še vedno je bila nihče, a življenje kot ta nihče ji je bilo pisano na kožo. všeč ji je bilo, kako se je tukaj pomešala z množico, kako je ljudje niso jemali za nesposobno dekletce, kar se ji je nekdaj zdelo, da je. imeli so jo celo.. da, morda so jo imeli celo radi.

kot je imela sama nekoč rada nolana, nedvomno; zdaj pa sta bila drug drugemu tujca, njuno življenje je zavilo po svoje in iskreno ni imela pojma, na podlagi česa se je je sploh spomnil in čemu bi želel govoriti z njo, ko pa si preprosto nista bila več dovolj blizu. sedla je na posteljo in nekaj trenutkov zrla skozi bližnje okno, nato pa ji je postalo jasno, da bi taka poza lahko namigovala na kaj seksualnega, česar vsekakor ni hotela kazati. o bog, kaj naj bi sploh naredila drugega kot to, da si je nemudoma postregla s steklenico bourbona, ki je bila spravljena v nočni omarici? brez najmanjših naporov je odvrtela povkrov in naredila majhen požirek okusne, a žgoče tekočine, ki se je tako veselo spustila po njenem grlu in za seboj pustila vroč in pekoč občutek. namuznila se je sama sebi, zavedajoč se, da bo zadeva pomagala, da se sprosti in pobrskala je po svoji torbici, kjer je imela pripravljen zvitek trave. ob neslišni glasbi je odplesala do velikega okna in ga odprla, da je sobo napolnil vonj po vročem poletnem večeru. s komolci se je naslonila na okensko polico in si dovolila vratolomen pogled na mesto pod seboj; nato je prižgala konico jointa in veselo vdihnila svoj prvi dim.

nekaj časa je sproščeno kadila svojo džolo, nato pa je za svojim hrbtom zaslišala odpiranje vrat. obrnila se je in se iz oči v oči srečala z nekdaj tako znanim in ljubim obrazom. "nolan," se je mehko nasmehnila in zakorakala naravnost proti njemu ter ob tem svoje roke ovila okrog njegovega telesa, za katerega se je šele tisti trenutek zavedla, da ga je pravzaprav krepko pogrešala. zakaj je sploh propadlo njuno prijateljstvo? sama že ni našla smiselnega razloga. "tako lepo te je zopet videti," je zamrmrala in ga počasi izpustila iz svojega objema, nato pa se srečala z njegovim ljubkim pogledom. "nimava šampanjca, imava pa viski, kar je po mojem še boljše," se je zahahljala in mu z roko nakazala, naj se mirne volje sprosti v prostoru, ki jima je bil dan.

Naslov sporočila: Re: private lounges Ned Feb 24, 2013 10:05 pm

[georgia, ]

zadnje čase se je vse vrtelo okoli tolpe - the bloods - in zdelo se mu je, da beseda teče samo še o tem koliko se bo prodajalo in komu bo šiba pela. takšni in drugačni pogovori so mu šli jebeno na živce in če bi imel možnost bi vse naenkrat postrelil s šibrovko in jim odstrelil jebene glave, glede na to kako zelo zasrano življenje je imel sedaj. vsakomur so bile dodeljene različne naloge in tudi sam ji je že kar nekaj opravil, brez da bi pri tem vlekel kakršnokoli pozornost nase. med ljudmi kakršni so se gibali v teh tolpah, je želel ostati neopazen, vsaj do te mere, da bi lahko nekoč stisnil rep med noge in ušel iz svinjarije v kateri je sedaj živel. zasral je na celi črti in tega se je povsem dobro zavedal, a globoko v sebi je še vedno imel kanček upanja, globoko željo po tem, da se reši in naredi kaj iz svojega življenja. trenutno je živel na eni najslabših ulic s stanovanji in najemnino je plačeval po obrokih, kolikor je šlo in kolikor je pač dobil od preprodajanja. a ponavadi je moral ves svoj denar dati nadrejenemu in je sam od tega dobil komaj nekaj dolarjev. tako mu je nekaj ostalo še za hrano in le ta je bila večinoma pogreta kar v mikrovalovni pečici.

sramoval se je samega sebe in za to je imel seveda zadosten razlog. v njem je naraščala rahla utrujenost od vsega skupaj in če ne bi bilo določenih oseb zaradi katerih se je sploh še trudil bi si sam sodil po življenju in vsem skupaj olajšal situacijo. tako starcem ne bi bilo treba venomer lagati o tem da sta pri vzgoji na svojem edincu pogrnila in je namesto uspešni nogometaš postal usrani drogiraš. seveda se drog niti dotikati ni želel, občasno kajenje cigaret in trave je bilo tudi vse s čimer bi lahko rekli, da je kršil zakon. preprodajanje. o tem niti ni dosti razmišljal. zaradi svoje topoglavosti je pristal v labirintu iz katerega ni našel izhoda in se je samo še bolj zapletal. pri tem je tokrat videl en in edini izhod, ki mu je padel na pamet po utrujajočem tednu. "georgie," je pozdravil staro prijateljico ko je vstopil v mračno sobo, ki je bila prav tako kot vsa druga pizdarija last tolpe. sovražil je te kraje, a tokrat je bil on tisti, ki je predlagal to mesto, kajti v tem času tu ni bilo nikogar. "tudi tebe, ljubica," ob njenem objemu se je počutil tako krhkega, kot bi ne mogel storiti ničesar zoper svobodi. a ob ciljih, ki si jih je zadal je bil dovolj jasen. če je zaradi prasice kot je bila ivalyn vstopil v tolpo, bo sedaj tudi izstopil. sicer se mu ni niti sanjalo kako, kdaj in s čim, a imel je cilje, ki jih je nameraval uresničiti.

prostor je imel vonj po travi in niti ga ni presenetilo odziv dekleta, ki je travo za trenutek odložila na okensko polico. "še zmeraj vztrajaš pri travi, kaj?" se je pozanimal in ji namenil nasmeh, kakršnega je v tem trenutku sploh premogel. ni mu bilo do smeha in niti najmanj si ni želel popivati, a ker pač ni želel izpasti kot kak kreten je pokimal ponudbi in sedel na posteljo. " hej, brez skrbi, ne bova se dala dol če te to skrbi," je bleknilo iz njega, brez da bi se zavedal kaj je pravzaprav rekel. sedaj so govorila čustva, ne prevarano srce, pač pa duša - če je sploh verjel vanjo. "hotel sem samo govoriti s tabo. nekako si edina, ki ji lahko zaupam ... trenutno," pogled je preusmeril v tla, kot bi ga bilo sram govoriti o teh zadevah, hkrati pa je bila velika možnost, da potoči solzo ali dve. a tega si ni smel dopustiti, vsaj ne pred njo. "sicer pa ja, viski zveni precej bolje," je bolj prešerno dejal in se z ritjo premaknil proti pultu, kjer se je nahajal viski in kozarca. zagrabil je za enega, potem pa steklenico nagnil, da se je tekočina dobesedno ulila vanj. potreben je bil dobre pijače - ne glede na to, da se mu je gabila.

Naslov sporočila: Re: private lounges Pon Feb 25, 2013 1:24 pm

tag, the awesome nolan smitten

dišal je po pralnem prašku in po deodorantu; za nekaj trenutkov je glavo zakopala v njegove prsi, da se je lahko samo malo počutila.. domače. čeprav je vedela, da nolan ni več to, kar je nekdaj bil, vsaj ne zanjo - nista bila več najboljša prijatelja, kar je morda nekoč bolelo, danes pa jo je puščalo prazno - je vseeno z veseljem oknelila svoje tenke ročice okrog njegovega telesa in se za trenutek pretvarjala, da je vse v najlepšem redu. "med drugim," je odgovorila, ko se je odmaknila od njega in se preko prostora napotila do okenske police, kamor je odložila džolo. znova jo je vtaknila med ustnice in s svojim majhnim črnim vžigalnikom prižgala konico, ki se je zalesketala v svetli oranžni.

globoko je inhalirala, a v trenutku, ko je zaslišala njegove besede, se ji je dim zaletel nekje v grlu. od presenečenja je pričela glasno kašljati, njen kašelj pa se je istočasno prepletal z iskrenim smehom. "tega sicer nisem imela v mislih," se je s širokim nasmeškom na obrazu gladko zlagala, da bi mu pokazala, kako zelo nedolžni so bili njeni nameni. še enkrat se je odkašljala in zdaj se je zdelo, da je vendarle prišla k sebi. "sploh pa bi bilo preveč bizarno. midva. da bi se.. dajala dol." zmajala je z glavo, ne le zaradi nepredstavljivosti situacije, temveč tudi zato, ker se je zdaj v glavi pošteno okregala, ker sploh izušča takšne preklete nesmisle. o bog, zdaj je zagotovo mislil, da si je predstavljala seks. o, sramotno. o, v glavi se ji je zaradi trave že vrtelo.

vrnila se je k njemu in prisedla na posteljo, ob čemer je skušala ujeti njegov pogled. "kaj te muči?" se je po nekaj trenutkih tišine prešerno pozanimala. "daj. povej. doktor georgia, tebi na uslugo," se je zahihitala, nato pa iztegnila roko in po tem, ko je napolnil svoj kozarec, preprijela za steklenico z bourbonom. sama ni imela namena biti tako fina. steklenični vrat je prislonila k ustnicam in viski krepko nagnila, ob čemer si je tekočina po njenem grlu užgala peklensko pot. kako prekleto dober je bil ta viski. "oprosti," se je nasmehnila, ko je steklenico odložila na tla ob svojih nogah. "pri pitju se težko brzdam." nasmejala se je, nato pa svoj zvitek s travo znova vtaknila med svoje ustnice in naredila močan vdih, ob katerem se ji je skorajda zdelo, da lahko čuti, kako se substanca počasi spreminja v možgansko in čustveno otopelost. "o bog," se je nenadoma spomnila in z roko zaigrano prekrila usta. "le kje so moje manire!" naredila je še en dim, nato pa zvito cigareto predala nolanu.

Naslov sporočila: Re: private lounges Pon Feb 25, 2013 9:07 pm

[georgia, ]

pogled je uperil vanjo in se zazrl v tisto staro georgie, ki jo je nekoč poznal. ni bil prepričan zakaj sta se pred leti razšla, raztrgala prijateljske vezi in se nenadoma razgubila. včasih je bilo drugače - tako kot z večino ljudi s katerimi je imel stike. popolnoma enako je bilo z florence, le da je njiju vodila drugačna pot. a georgia je bila nekako posebna. vedno polna energije in nasvetov, večino časa zadeta, a ena najboljših prijateljev kar jih bo kdarkoli imel. zakaj je zapustil svoje ljubko gnezdo in odšel za dekletom, ki mu je dajalo lažna upanja ni vedel, a jasno je bilo da je zavozil na celi črti. lahko se je ubadal s preteklostjo in sam sebe opominjal na to kako zelo je zavozil, a sedaj je bila pomembna zgolj sedanjost in morda delček prihodnosti. zakaj za vraga ga je potem vse opominjalo na to kakšen trap je postal? zazrl se je v njene oči in obrvi, ki so bile sedaj še veliko bolj goste kot včasih. to mu je bilo všeč. dekleta z močnimi obrvmi so imele ponavadi močno osebnost in so bile karakterno bolj zrele, kot tiste ki so dneve in noči presedele za ogledalom in si pulile semena moči. smešno o kakih trapastih rečeh je premišljeval ko je njegovo življenje izgubilo ves smisel. "prepričana?" široko se je nasmehnil in se tudi sam nekoliko posmehnil misli, da bi spal z georgie. ne, to ne bi bilo okej. niti pod razno ne! vedno jo je gledal v luči pridnega angelčka s katerim je pokadil travo ali dve in se vedno šalil na račun njenih staršev, ki so ji dajali zanimive nasvete. nekako je v njih videl tisto pravo hipijevsko družinico, ki je temeljila na ljubezni in niso bili neki dolgočasneži kot njegovi starši, ki jim je bilo nekako mar zanj. če bi se takrat potegnil zanj, mu prepovedala reč ali dve, danes ne bi stal tu, pač pa bi lahko užival v svobodnjaškem življenju nogometaša. damn it, kajne?

"saj niti ne vem kako bi začel," je mirno spregovoril. ni se nameraval cmeriti kot se mu je pripetilo zadnjič s florence in niti najmanj je ni želel prestrašiti, glede na to kako je zadnje čase deloval na ljudi okoli sebe. imel je goro problemov, a to še vedno ni pomenilo, da je moral z njimi obremenjevati vse ostale. v roke je prijel kozarec viskija in ga vsega naenkrat zlil vase, tako da ga je prekleto zapeklo v grlu in je od šoka kar nekoliko zakašljal. z roko si je pokril usta in se spačil ob pretirano pekočem okusu, ki je deloval nanj. "pozabi na manire, georgia. domača sva," je zamomljal in se še vedno ubadal s pekočim občutkom, ki se je širil po grlu navzdol vse do trebuha tam pa zaokrožil in pričel blažiti svoj učinek. zazrl se je v njene oči in pri tem požrl cmok sline, ki se je zaradi nervoze zadržal v njegovih ustih. namenil ji je prizadet pogled, nato pa dejal: "rad bi odšel," samo upal je na to, da je lahko razumela o čem je govoril. odkimal je ponujenemu jointu, a ga po krajšem premisleku vzel in naredil globok vdih. prijajoč dim se valil vse do njegovih pljuč in kar nekaj časa ga ni pihnil iz ust. tako je imela trava močnejši učinek sam pa je pridobil trohico poguma, da ji prizna zaradi česa se je pravzaprav želel sestati z njo.

Naslov sporočila: Re: private lounges Tor Feb 26, 2013 1:44 pm

tag, the awesome nolan smitten

"pa daj, utihni," se je zasmejala in ga udarila po ramenu, ko je takole pustil neprimerne namige. onadva? spala skupaj? ja, ob svetem nikoli. saj ne, da ni bil privlačen; seveda je bil, pa ne samo to, bil je eden izmed njenih najljubših oseb na svetu, vsaj do trenutka, ko sta se nehala videvati redno in ko ji je življenje odneslo na drugačna pota. in ravno zato - točno zato - ni bilo najmanjše možnosti, da bi se med njima kaj zgodilo. preveč ji je bil pri srcu, da bi se igrala z njim, preveč rada ga je imela, da bi ga vzela za objekt, kar bi prav zares postal po enem samem seksu. kot vsi, s katerimi se je kdaj dala dol. lahko, da jih je imela rada prej, a po samem seksu je njen odnos do njih postal hladen. svoja dejanja je zagovarjala z dejstvom, da je bila nekajkrat popolnoma podrta meja med tistim, kar je prav in kar je narobe z njenim zadnjim rejnikom, a sama je vedela, da zgolj beži od navez, ker jo je - kot vse druge - strah najhujše bolečine v življenju. strtega srca.

"začni pri začetku," mu je odgovorila s klišejem in se ob tem na široko nasmehnila. očitno je bilo, da ga je nekaj mučilo, sicer ne bi kar takole prekinil tišine in se želel nenadoma sestati z njo. prepad, ki je nastal med njima, je bil skorajda nepremostljiv in zdelo se ji je bizarno, da se je nenadoma trudil, čeprav je bila obenem njegovega poskusa skrajno vesela. a vedela je, da ni nesebičen. nekaj je hotel od nje, morda še sam ni vedel; a ona je vedela, da ni tukaj zaradi prijateljskih objemov in nesmiselnega klepeta. "nekoč sva bila," ga je popravila, a v njenem glasu ni bilo sledu žalosti ali zamere. razumela je, da življenje sili po svoje in ničesar mu ni imela očitati; ni bil kriv on, kriva sta bila oba - morda ni bil kriv nobeden, na koncu koncev je bilo vseeno.

namrščila je svoje goste obrvi in skušala doumeti težo njegovih besed. "odšel - kam?" je uspela izjecljati, čeprav ji je bilo jasno, na kaj je impliciral. o bog, saj menda ni bil popolnoma nor, kajne? vsakemu je bilo jasno, da po tem, ko si enkrat v tolpi, ostaneš v tolpi, ali pa.. no ja, lahko prestopiš v drugo, kar pa je načeloma edino, kar je mogoče. nisi mogel oditi, ker si končal mrtev, vsaj prej ali slej. sama sicer o odhodu ni nikoli razmišljala; čutila je, da je njeno mesto tukaj in všeč ji je bilo, da je bilo tako. zdelo se ji je, da je prvič v življenju okrog sebe našla ljudi, h katerim spada. še več, tukaj se je počutila bolj toplo, bolj ljubljeno, kot kadarkoli prej. "upam, da ne misliš tega, kar mislim, da misliš.. ker nočem, da iz delwara potegnejo tvoje napihnjeno truplo." njen obraz je kljub zadetosti postal popolnoma zaskrbljen; čeprav se ji je vrtelo v glavi, je bila dovolj prisebna, da je razumela, da so njegove besede popolnoma nesprejemljive.

Naslov sporočila: Re: private lounges Sob Mar 09, 2013 10:32 pm

[georgia, ]

ni bil prepričan, da ga bo sploh razumela. nenazadnje je bila sedaj tudi sama ena izmed članov tolpe. tu ni šlo nikomur zaupati, vsaj ne takšnim, ki so prevzemali pomembne naloge in delali z višjim slojem - mafijo. a verjel je v to, da georgia do te stopnje niti ne bo prišla. upal je na to, da bo ostala pri preprodajanju lahkih drog, kot je bila na primer trava. a zavedal se je, da ni bilo pomembno upanje. upanje je bilo za bedake, ki so se oklepali zadnje bilke in ničesar ne naredili. čeprav bi marsikdo rekel, da je bil tudi sam tak, to pač ni bilo res. trudil se je, da bi lahko nekomu rešil življenje in mu pomagal iz tolpe, čeprav se niti sam ni znal izmazati ven. bilo je prekleto težko, sploh ker so mu vsi težili z raznimi nalogami in opravili, ki jih je moral početi. in potem so bile tu še razne grožnje, ki jih je sprva preprosto prezrl ampak se šele potem zavedel, da se s temi rečmi ni šlo zafrkavati. "nekoč. resnica. ampak mogoče je čas, da se to spremeni, se ti ne zdi?" seveda je bil on poglavitni krivec zato, da sta se tako oddaljila. šla sta svojo pot, a on je bil tisti, ki jo je pustil odkorakati stran. ni je poklical, niti se oglasil pri njej, kakor je to počel pogostokrat. predvsem mu je bilo všeč, da je bil pri njej doma vedno dobrodošel, ne glede na vse. a sedaj so bili to le zgolj bledeči spomini, ob katerih bi lahko potočil solzo ali dve. bil je osel, ki je šel le enkrat na led in če je bilo le možno ji je želel pomagati po najboljših močeh. "oprosti, da sem takrat kar odšel. jaz... niti ne vem zakaj. no, dobro to je laž. točno vem zakaj, ampak..." besede so se mu zatikale in glas je bil skrhan. sililo mu je na jok, čeprav ni želel izpasti kot kaka mevža. ne pred njo in ne sedaj, ko je moral ostati močan. le kaj bi si mislila o njem, če bi se ji zjokal v naročju?
"ne morem ostati. preveč me duši vse skupaj. sedaj ko je ivalyn odšla in po tem, ko sem jo končno le pozabil," momljal je, tako da je bila večina besed nerazločnih, a morda je bilo ravno tak učinek, ki ga je želel. "tukaj nimam kaj iskati. zasral sem življenje. lastna starša sta me vrgla iz stanovanja. sovražim ta kraj in sovražim te ljudi, georgia!" počasi je globoko vzdihnil zrak in joint približal ustom. skorajda je že ugasnil, ko je globoko zajel sapo, da je tobak zažarel. pomirjujoče izdihnil in pri tem zaprl oči. "pojdi z mano, georgie. sama veš, da ta kraj ni zate. ljudje so slabi in ti vsekakor nisi taka," zase niti ni bil tako prepričan, a vsekakor se je želel rešiti tega življenja. morda bi lahko odšla s scarlett vred, se preživljali kot natakarji in se šli trojčka, kot kaki hipiji. saj to niti ne bi bilo tako zelo slabo.

Naslov sporočila: private lounges Tor Mar 19, 2013 2:55 am

tag, the awesome nolan smitten

note: i'm sorry for the wait, love! i love these two!

"nikoli ni prepozno," se je nasmehnila prastaremu reku, ki so ga ljudje vse preveč vlačili po ustih. da ne bi vse izpadlo tako pretirano klišejsko - in predvsem ne preveč hladno - je dodala: "vesela bi bila, če bi se vrnil v moje življenje." njene besede so izzvenele v zraku in zavedala se je, da so v sebi nosile tisti mali kanček bolečine, tiste bolečine, ki jo je čutila ob vsakem razhodu. toliko ljudi je zapustilo njeno življenje, da je že davno nehala šteti; pravzaprav v življenju ni poznala drugega kot večne osame, dokler ni končno pristala na kraju, ki se ji je prilegal. kraju, kjer je bila njena duša prosta - naj je to zvenelo še tako prekleto poetično. nikdar ni bila pretirana ljubiteljica literature; a vedela je, da bi bil njen življenjepis na polici z najbolje prodajanimi hiti. tragičnost njene situacije bi ogrela še tako ledena srca.

"hej," je nežno dejala in svojo dlan položila na njegovo. bilo je nenavadno, kako sproščena je bila nenadoma ob njem; vedela je sicer, da je sproščenost lažna, da so jo povzročili marihuanski hlapi, ki so vdirali skozi njene možganske celice. vedela je, da bi sicer še zdaj cvikala, da bi bil nasmešek na njenem obrazu zaigran, da bi trznila ob vsaki njegovi besedi.. in vendar se je zdelo, da je bilo več kot zgolj to. da se je nekaj znotraj nje premaknilo, ko se je vrnil v njeno bližino. da je nekaj ogrevalo njeno srce. "ni nama potrebno govoriti o tem. preteklost je zadaj." zamahnila je z roko, da bi dodatno potrdila še eno izmed svojih izredno modrih in klišejskih trditev, zaradi katerih bi se v popolnoma treznem stanju najbrž že zasovražila.

slišala je njegovo izpoved, a razumela jo je le delno. dejstvo je bilo, da več ni bila del njegovega življenja in za vse, kar se je zgodilo po njunem razhodu, preprosto ni vedela. a njegove besede ji niso bile pisane na kožo. "kako.." je namrščila čelo, ne da bi stavek končala z odločnim lahko rečeš kaj takega? počutila se je, kot bi iskala besede, a njegov naslednji predlog jo je sestrelil iz postelje. nemudoma je bila na nogah, nekaj korakov stran od njega, skorajda ogorčena nad idejo, ki jo je pravkar izrekel. "jaz.. ne," je skušala odločno protestirati, čeprav je bila resnica taka, da njena odločnost ni bila prisotna. s prsti ene roke je pričela gnesti prste druge, razmišljujoč o tem, kaj pravzaprav naj odvrne na tako radikalno misel. "nolan, jaz.." je zmajala z glavo in tedaj ji je bilo kristalno jasno. preteklost je lahko bila preteklost in vse je bilo lahko mogoče.. a njuno prijateljstvo se ne bo obnovilo. stala sta na dveh različnih bregovih. "nikoli v življenju se nisem počutila, kot bi kam spadala.. dokler nisem pristala tukaj." ni mogla oditi, pa ne samo to - ni hotela oditi. "ostani tukaj," ji je uspelo v svoji šibkosti izmomljati prošnjo. "ne smeš.. ne moreš oditi."