underground poker club

Naslov sporočila: underground poker club Pet Apr 05, 2013 9:03 pm

tag; james smitten

note; hell hath no fury, like a woman scorned (:

v mestu je bila že štirinajst dni, in po, kar se ji je zdelo nekončno slepih poti, oviknih in jamesih, ki vsekakor niso bili njeni bivši zaročenci je bila zdaj alexa prepričana, da je končno našla kogar je iskala. pa saj ne, da bi ga bilo tako težko najti – konec koncev je vedela njegovo ime in kako je bil videti, a res je bilo da v njihovih poslih nisi vedno uporabil svoje čist pravo pravcato ime, sama je že vedela. pravzaprav sploh ni bila prepričana kdaj je nazadnje uporabila svoj osebni dokument, na katerem je pisalo 'alexa holden', vedno se je prelevila v nekoga drugega, nek alias ki ji je dopuščal svobodo, prav tako pa ji dal tisto varnost, da tudi če ji pridejo na sleb, bodo zelo težko povezali ena in ena skupaj, ko pa bodo pa bo ona že daleč proč. prav zato ji je verjetno tako dolgo uspelo ostati skrita in na prostosti, in šele ko sta z jamesom zaprosila za poročno dovoljenje v arizoni, so jima policisti prišli na sled. ni vedela zakaj sta bila tako neumna, ali pa naivna, a nekako je bila prepričana da je bila njuna ljubezen resnična, zato bi moral biti takšen tut njun zakon. grenko se je nasmehnila sama pri sebi in zavzvdihnila. dolgo časa je čakala na ta trenutek, skoraj dolgih pet let. in zdaj je bil končno tu. odeta povsem v črno – temne oprijete hlače, škornje z visoko peto, majico z nevarno dolgim dekoltejem in usnjeno jakno, je zakorakala v notranjost podzemnega poker kluba. sem še ni zašla, je pa v zadnjih nekaj dneh obredla že vse ostale klube za katere je slišala. z očmi je počasi prečesala sobo, mize kjer so sedeli igralci in se sprehodila do bara. »viski, brez ledu.« je naročila malce zamoteno in s priprtimi očmi preizkala prav vsakega igralca. »come out, come out wherever you are... vem, da si tu james.« je zamrmrala sama pri sebi in potem začutila mravljince na svojem vratu ko je v kotu zagledala znana ramena in hrbet, ki bi jih prepoznala kjerkoli. sploh ni potrebovala videti obraza, da bi vedela, da je on. brez da bi umaknila pogled z njega je zakorakala k dekletu in zamenjala zajeten kupček denarja, ki ga je v zadnjih dneh težko prigrarala za žetone in počasi odkorakala proti njemu. dokar so jo nekaj mesecev nazaj izpustili iz zapora je bila še prevroča, da bi se lotila kakšnega poštenega posla z umetninami, zato se je morala zanašati na poker, stave ter male tatvine – vsekakor ne dovolj za njen okus. odkar je prišla iz zapora je morala živeti v podrtem stanovanju in si ponovno ustvarjati ime zase, saj je postala šala v očeh kriminalnega sveta. in vsega je bil kriv on, ki mu je bila z vsakim preudarnim korakom bližje. ustavila se je nekaj korakov stran in za trenutek počakala, potem pa se tiho odkašljala. »se vam lahko pridružim?« brez da bi počakala na odgovor je sedla na prost stol poleg njega in odložila svoje žetone na mizo poleg sebe. nasmehnila se je ostalim igralcem, ki je niso kaj preveč upoštevali in mirno igrali naprej potem pa se naslonila na svojo dlan in se mu nasmehnila. »zdravo james. kakšno presenečenje, da se srečava tu.« sladek nasmeh ki ji je počival na obrazu je bil pravi kontrast z jezo, ki se ji je bliskala v očeh. »zgledaš presenečen, da me vidiš. kaj je, si mislil da še vedno gnijem v zaporu? ja,« je zavzdihnila in skomignila, »očitno so mislili da sem rehabilitirana. prav tako pa sem bila zadnja štiri leta in pol zelo pridna punčka.« nasmehnila se je delilcu, ki je pred njo položil dve karti in na sredino vrgla dva žetona, brez da bi jih sploh pogledala. »pa sem si rekla, philadelphia je lepo mesto, najbolje, da pridem na obisk in vidim kaj si počel ko me ni bilo.« njen obraz se je v trenutku spremenil in ustnice so se ji stisnile v hladen nasmešek. »si me kaj pogrešal?«