nekaj dni nazaj je dopolnil devetindvajset let. kot darilo si je privoščil novo vilo na forrest hills avenue. a preden bo res njegova bo moral nekaj dni preživeti v bližnjem luksuznem hotelu. izgledalo je, da bo to zgolj in samo še en navaden junijski dan. ležal je v zakonski postelji in v pol spancu se mu je na obrazu poigraval vesel nasmešek. več kot očitno je sanjal nekaj lepega, kdo pa nebi, ko bi v 'svojem' mestu na sodiščih veljal za legendo, denarja mu nebi manjkalo, tudi sreče in zdravja ne, poleg tega pa bi še dobro izgledal. čeprav harvey ni bil direktor ali lastnik odvetniške pisarne, kjer je bil zaposlen, je le-tam veljaj za nekakšen kult osebnosti, s katerim se nihče ni želel spuščati v konflikte, najbrž je bil tudi to razlog, da mu ni bilo potrebno v službo prihajati točno in domov odhajati po koncu delovnika. dokler je na sodišču dobival primer za primerom so ga pustili na miru, da je opravljal svoje delo tako kot zna. zadnje čase je dobival vedno več primerov, za katere so pristojni organi domnevali, da so delo lokalne mafije, ki pa roko na srce ni bila niti mal več lokalna. mestne oblasti so kakšne pol leta nazaj uspešno začele serijo racij, in med eno izmed njih so uspeli ubiti tudi samega 'don-a'. od takrat naprej se meščani počutijo bolj varne, ampak harv je dobro vedel, da s tem nikakor niso dosegli konca temveč so jim dali zgolj povod za še večjo aktivnost.
ura je bila okoli pol devetih zjutraj in sončni žarki so že močno pronicali skozi okno hotelske sobe, kjer je v postelji ležal harvey. močna svetloba je zajela tudi njegov obraz, prodrla tudi skozi zaprte veke in ga prebudila. dvakrat je zgolj pomežiknil, potem pa se je prevalil na hrbet in se z nasmehom na obrazu pretegnil in močno zazehal. nekaj trenutkov je še negibno ležal na hrbtu, potem pa se je začel kobacati proti robu postelje in se postavil na noge. vstal je in stopil do okna. odgrnil je zaveso in si na hitro ogledal philadelphio. tega mesta se enostavno ni moral naveličati. pogledal je na nočno omarico, kjer je stala srebrna budilka. videl je, da ima še dovolj časa zato se je z zares počasnimi koraki odpravil do kopalnice. ne glede na njegovo razpoloženje je zjutraj v kopalnici njegovo telo delovalo pod nizkimi obrati. trajalo je kakih dvajset minut, da se je oprhal, se umil in uredil frizuro. a s tem njegov vsakdanji jutranji ritual še zdaleč ni bil zaključen, prišel je ravno do najpomembnejšega dela – izbire obleke. na široko je odprl omaro in si vzel nekaj trenutkov za razmislek potem pa izbral belo srajco s tenkimi modrimi črtami, jo oblekel in takoj iz omare potegnil še temno modro obleko. oblekel je še hlače, suknjič pa obesil prek stola. imel je kar dober stil ampak že od nekdaj je imel težave za izbiro kravate. iz predalnika je potegnil sivo kravato z rožnatimi črtami in si jo pičel zavezovati, ko ga je pri vratih presenetil znan, nežen ženski glas. obrnil se je. najprej je proti vratom usmeril samo pogled, potem pa se je obrnil še s telesom. »saoirse. nisem te pričakoval. ampak definitivno sem te vesel.« je pozdravil prekrasno svetlolasko. velikokrat ga je že tako presenetila, da se je samo pojavila v njegovi kopalnici ali spalnici, vedno ga je zanimalo kako za vraga vedno ve kje se nahaja a vsakič ko ji je postavil takšno vprašanje je namesto odgovora dobil samo zapeljiv nasmešek ali pa poljubček, zato se je navadil in sploh več ni presenečen ko se zgodi kaj podobnega. »hja, očitno veš res vse o meni, tudi to, da izbira kravate ni moja najsvetlejša plat« je z nasmeškom rekel prijateljici in pokazal na odprt predalnik ter ji s tem namignil naj ona izbere pravo. no v resnici ni bila le prijateljica. v resnici je bila hči zloglasnega dona o'briena, šefa mafije in resnica je bila, da vsaka mafijska družina potrebuje nekoga, ki bo po pravni poti dobro pokrival njihove umazane posle. še za časa njenega očeta, je večkrat prišla z njim v harveyevo pisarno in vsakič znova sta si izmenjevala zapeljive poglede in nasmeške, potem pa je harv nekajkrat prišel tudi k njim domov, seveda zgolj s službenimi nameni, ampak stvari so se pričele zapletati in tako sta se ta prelepa blondinka, neuradna šefica mafije in najboljši odvetnik v mestu večkrat znašla med rjuhami.
počakal je nekaj trenutkov, potem pa se ji je približal, pogledal čez njeno ramo proti vhodu v sobo da se je prepričal, da sta sama in jo poljubil na lice. »boš kavo?« jo je hitro vprašal, in čakal na dve stvari, na njen odgovor in na to, da izbere kravato in mu jo zaveže okrog vratu. všeč mu je bilo, ko je ženska znala zavezati kravato, pa še seksi izgleda.

notes: omg. first one after some time and i think it's not brilliant

to žensko je resnično oboževal, na njej je bilo toliko stvari, ki so ga noro privlačile. že na prvi pogled je izgledala fenomenalno, postava kot izklesana, dolge noge, raven trebuh, svetli lasje in še in še, lahko bi jo cel dan samo gledal in bi imel polepšan dan. ampak njen glavni atribut definitivno ni bila njen izgled ampak osebnost. preprosto jo je moral oboževati. zapeljivka, ki je hkrati prijazna, skrivnostna in ki ve več o njem, kot on o njej je očitno tista dobitna kombinacija, ki ga je očarala. nikoli je ni zares vprašal kaj je njo pritegnilo na njem, ker bi verjetno izpadel popolnoma neprofesionalno in ker je bil tako prepričan sam vase, si je upal trditi, da jo je prepričal njegov karakter, njegova samozavest. rad je imel zelo pametne ženske, ker mu nikakor ni predstavljalo nobenega izziva iti zvečer v klub, in z dvema koktejloma domov odpeljati lahko dekle. rajši je imel dekleta, ki so znala razmišljati, ki niso enostavno padala na tipične moške trike in saoirse je bila definitivno ena izmed njih. poleg vsega tega pa je imela še karizmo, šarm in stil, ki so ga premamili čisto vsakič, ko sta se srečala. sicer pa, kaj velika saoirse o'brein počne v hotelski sobi njenega odvetnika? ko si je tole vprašanje zastavil v glavi, mu je bilo vse takoj jasno. »se mi je zdelo… tudi jaz je ne bom« je dejal in se nasmehnil. znan je bil po tem, da je imel v vsaki situaciji pripravljenih več odgovorov, besedne dvoboje je po navadi dobival in to mu je prineslo tak uspeh. »samo preveriti sem želel« je še dodal, nato pa je obstal, in v miru počakal, da so njeni spretni prsti zavezali kos blaga okoli njegovega vratu. ko mu je z nohti na rahlo zdrsela po vratu, se mu je najprej po hrbtu nato pa še po celem telesu razširil tisti prijetni občutek. za nekaj trenutkov je obstal, nato pa se je premaknil nazaj pred ogledalo in si oblekel še telovnik v barvi obleke. počasi je zapel vseh pet gumbov, nato pa se je počasi z rokama v žepih obrnil proti njej in nagubal čelo in komaj opazno kotičke ustnic obrnil navzgor. sam pri sebi se je začel spraševati, zakaj ima okoli vratu kravato in zakaj za vraga je oblačil telovnik. vsak se kdaj zmoti… si je mislil in se znova nekoliko bolj izrazito nasmehnil »no ura je devet, želel sem še v fitnes, in na zajtrk, tako da bi v službo prišel okoli dvanajstih…« je govoril in saoirse s pogledom pospremil do spalnice, stopil za njo počakal, da se je elegantno usedla, nekaj časa vanjo strmel z odprtimi usti, kot bi se mu prikazala boginja lepote, no definitivno ji je bila podobna, nato pa nadaljeval ».. no ampak če izpustim fitnes in pojem nekoliko hitreje, mislim da še vedno lahko v službo pridem okoli dvanajstih.« je dejal in se sam pri sebi nasmehnil. stopil je do nje, se nekoliko sklonil, jo prijel okoli pasu, dvignil in jo poljubil. tokrat ne tako kot prej, bežno in na lice. tokrat je poljub trajal mnogo dlje, v bistvu si je vmes vzel le toliko časa, da jo je iz neposredne bližine pogledal v lepe oči in se zasmejal, nato pa jo je s hrbtom naslonil na steno in nadaljeval.

služba mu je pomenila praktično vse ampak obstajale so tudi situacije, ki so mu pomenile tudi več kot sedenje v pisarni, brezglavo listanje zakonikov, iskanje lukenj v le-teh, obravnav na sodišču in seveda zmagovanja na sodišču. preživljanje časa z saoirse je bila definitivno ena od teh situacij. velikokrat je že razmišljal o tem, saj je res lepa, pametna ima res izjemen karakter, ampak ni edina… je pa definitivno edina, ki mu je uspela tako zmešati glavo. ob njej je čas mineval z večkratno hitrostjo ampak to ga sploh ni ganilo. v tistem trenutku je pozabil na vse načrte, ki si jih je naredil za tisti dan, na službo, edino na kar se je spomnil je bilo dejstvo da tistega dne ni imel na sodišču kot po naključju nobene obravnave. je bilo res naključje? ne, če je v tej zgodbi saoirse, definitivno ni naključje, točno je vedela kateri dan je prost.
ko sta bila sama, je bila povsem drugačna, zdelo se mu je, da ima opravka z boginjo ljubezni, njeni dotiki so bili božanski, njeni poljubi so bili popolni in ko ga je podražila, da so njegovi načrti dolgočasni, se je odlepil od njenih ustnic, jo resno pogledal in privzdignil eno obrv, nato pa se nasmehnil in priznal »dobro, mogoče imaš prav, zajtrk je res dolgočasen, in mogoče lahko v pisarno pridem okoli dveh…« pogledal jo je in prikimal samemu sebi, nato pa nadaljeval s poljubi. v tistem trenutku je imel občutek, da se je čas ustavil, stal je v hotelski sobi, v njegovem naročju je bilo res lepo dekle, ki je bilo takrat samo njegovo in ga vztrajno dražilo s tem, da je brez pomena, da gre tisti dan v službo, in ko je svetlolaska še enkrat pritisnila nanj glede njegovih planov je klonil »ok, ok, ok!« se je nasmehnil z levo roko jo je še vedno držal v naročju, z desno roko pa je segel v žep in iz njega izvlekel telefon ter z bližnjico poklical nadrejenega. »trevor…« je izdahnil in poljubil dekle »…danes bom…« spet jo je poljubil na usta in dokončal »…vzel dopust.« nekako je užival v takih izzivih kot je govorjenje s šefom in poljubljanjem s 'stranko'. »zadovoljna? no jaz sem, zdaj pa najbolje, da še ti poveš tistim svojim sencam, ki niso niti pol toliko lepi kot ti poveš, da te do večera ali pa kar do jutri ne bo nikamor!« je rekel z nasmeškom in stopil do postelje, kjer se je nagnil naprej in jo položil na hrbet. odpel si je vseh pet gumbov na telovniku in ga slekel tako, da je samo padel na tla, si odvezal kravato in jo odvrgel prek rame nato pa se je povzpel na lepotičko in jo začel poljubljati po vratu. njena jakna je že nekaj časa nazaj končala na tleh, najbrž nekje v bližini njegovega telovnika ali kravate, sedaj pa se je lotil še oblekice. odpel je zadrgo na vratu in jo počasi pričel vleči prek ramen. takrat ga je zmotil zvok iz njegovega žepa. zavil je z očmi, z roko segel v žep po mobitel in brez da bi pogled odvrnil od saoirse poslal ton za zasedeno linijo hkrati še ugasnil telefon in ga odvrgel na nočno omarico. »oprosti draga« je še dodal in se ji znova popolnoma posvetil.

veljal je za zelo odločno osebo, in to je definitivno bil ampak v takih trenutkih ni bil niti blizu temu. tako zelo je užival, da je bil pravzaprav popolnoma reorganizirati dan, da lahko v miru uživa. takrat mu dejansko ni mar za nič drugega kot zanjo in zanj, v tem se kaže tudi njegov ego. moral je priznati, da se je glede tega kar strinjal z njo, vse preveč stvari je načrtoval. dobro, kar se tiče profesionalnega življenja je to še kar dobra lastnost, ampak ko to preide iz pisarne ali sodišča v njegov dom, natančneje v spalnico, pa zadeva ni več tako priročna. ampak ko človek celo življenje dela v tej smeri in je popolnoma predan delu, potem pa poleg dela začne še uživati življenje, je skoraj neizbežno, da tudi njegovo zasebno življenje podeduje te lastnosti. ampak brez kančka dvoma se je že kazal napredek, tudi na tem področju. na vsakem področju življenja pa naj bo to šport, pravo, glasba ali katero koli drugo področje, povsod so tisti najboljši nekoliko posebni in tega jim nihče na zameri, tudi harvey je nekako računal na to. »vredu, potem pa naj bojo tam če tako želiš,« ji je dal prav. zavedal se je, da ti fantje opravljajo izjemno pomembno nalogo, saj je varovanje takšne osebe vse prej kot mačji kašelj in na podlagi tega jo je razumel. za nekaj ur zabave tvegati karkoli, no to se res ne sliši smiselno. rahlo se je nasmehnil in se pošalil »no če verjameš ali ne, sem pomislil tudi na to ampak si nekako ne želim predstavljati, kaj bi me doletelo.« nasmehnil se je in jo ponovno zasul s poljubi. ležala sta v postelji in se predajala užitkom. res je užival, ker je lahko popolnoma pozabil na vse ostale stvari, ki se mu dogajajo v življenju, od službe do njegove preteklosti… »daj no, saj veš da te samo dražim,« se je branil. ta 'vzdevek' je v preteklosti že uporabil in njena reakcija je bila precej podobna, tako da od takrat naprej to uporabi samo še včasih da jo malce podraži. njun odnos je bil resnično poseben, pravila so bila jasno določena, po drugi strani pa ni bilo nobenih pravil. za vse podrobnosti njunega odnosa sta vedela samo ona in mogoče katera od njenih senc kot je sam imenoval njene osebne stražarje. navzven pa sta dejansko izgledala samo kot hči velikega mafijca in njihovega odvetnika, in tako je bilo prav. popolnoma ga je presenetila, ko ga je z rokoborskim prijemom prevrnila na hrbet in se usedla nanj. čeprav je bil z njene strani vajen že vsega hudega, česa takšnega še ni doživel, pa ne da se je sekiral, ker je bila na njem, nasprotno. še bolj si je lahko napasel oči na njeni postavi. »hm… praviš da naj neham načrtovati, mislim, da je tale dan potem tvoja skrb,« je rekel, se nasmehnil in na hitro pokazal konico svojega jezika. počasi je nagnil glavo nazaj in uživaško priprl oči. nekaj trenutkov je miroval, potem pa je svetlolasko prevrnil na bok, da sta bila poravnana. z eno roko jo je objel okoli pasu, drugo pa ji je položil na zatilje in se ji počasi približal. gledal jo je naravnost v njene sivo-zelene oči in se ji približal ter jo začel poljubljati, najprej po njenih ustnicah nato pa po vratu. nalašč je dihal počasi in globoko, da je njegova topla sapa objemala njen vrat.